Še poskus na prvi sonet:

čisto mirno mrzla reka teče

tenka plast ledu na njej se dela

voda včeraj je v naročje vzela

belo lutko, ki nič več ne reče

 

njena usta so kriče  zaprta

v njih ni mehkih več besed jezika

trda kri se zlepa ne premika

v nič obupa podoba je zastrta

 

sama pesem blago več ne teče

bistvo vase  voda raje moči

vodni  bog pa  znova  nič ne reče

 

mati v reko srce si joči

kaplje krvavijo le s sveče

ko lastno življenje smrt ti toči

Lep pozdrav dare

Lidija, ne vem, če je vaja še aktualna; v sonetno delavnico me je vodil link, ki si ga pripisala h komentarju pesmi A niso sonetu že dnevi šteti? /Dare Gozdnikar, 13/2-16; vesela bom odzivov, tudi tvojega;

lp, koni

Ob slovesu

prebivam v osončju poslednje svetlobe

zdaj tema nad robom prepada se dela

od nekdaj nad robom sem sama visela

ne glej vame več, konec je moje dobe

pred davnimi časi sva skupaj veslala

z veseljem podala se v vsako norijo

bila med ljudmi ki življenje častijo

sedaj pa se najina sila je vdala

ne čakaj me tu, zate sije življenje

poglej kroge sonca nad tvojo dolino

odženi tesnobo ki nosi trpljenje

ob grenkem slovesu ovij me s toplino

da grem, zdaj mi pusti in še dovoljenje

da smem popeljati te kdaj v mesečino

Super,  koni, v delavnici je vedno vse aktualno, saj je odprta zato, da delamo vaje v metriki,  ritmu in štetju zlogov.

Lahko pa se sem prilepi kakšno novo pesem, preden se jo da v objavo, saj se tu razjasnijo mnogi dvomi in neznanke.  Sodelujejo pa lahko vsi člani, potencialni sonetsti,  jaz pa tudi bdim nad potekom vaje ... če slučajno spregledam,  me je treba poukati za rokav.

:)

Lp, lidija

Spoštovani mojstri sonetisti,

v korekturo vam pošiljam sonet z naslovom Zadnji sprehod. Največji problem je zadnja tercina (tako vsaj pravi kolega pesnik) Meni se zdi sonet ok, razen tega, da so nekatere rime že bolj asonance ...

ZADNJI SPREHOD

Palico bom sprehajalno v roke vzel,

na glavo dal klobuk iz prve ruske,

(takšnega kot ga moj dedek je imel),

in odkrevsal počasi kakor kljuse

 

na polje mengeško orat poslednjič

ledino svojih misli zaletavih

in tam, ob koncu let, kot kak mladenič,

zavriskal bom na glas po vsej planjavi!

 

A vrisk moj slišal bo le bog, vse drugo -

njegova jakost in odmev kričavi,

bo moje domišljije plod, saj v glavi

sivi tisti hip ne bo življenja več,

  (Kot snop bom padel, ki pokosi ga meč)

in vrnil se bom k dedom v rodno grudo.

sonet je OK, ni pa popoln :)

 imaš mnogo izhodov, da ga izpelješ še bolje , ASONANCE SO ŠE NAJMANJŠI PROBLEM ...

če ne bom imela časa danes, morda poskusim biti v pomoč v nedeljo ...

  LP, lidija

ok, hvala za enkrat,

lp

Najlepša hvala, Lidija,

delam na ciklu z naslovom Ducat domoljubnih in ena soldaška, pa bom morda vključil tole pesem.

mi je v veselje, če sem v pomoč :)

 

Pozdravljeni,

včeraj sem objavila sonet ( ki je mimogrede moj prvi ), in sicer:

Ko spomin v mladost mi poleti,

se sonet napiše na papir,

kot sam Liszt igral bi na klavir,

meni ljubo skladbo, mladih dni.

 

Nekaj v prsih me močno priganja,

da izbrskam tista otroška leta,

ki z brezskrbnostjo so objeta,

duša močno hrepeni, da zopet sanja.

 

Težke trenutke mojega življenja

postavljam sedaj na stranski tir

in zdi se mi, da nikoli ni bilo trpljenja.

 

Vse bolj in bolj sem sama sebi zvesta,

rane vse pospravim zdaj v omaro

in spomini so, kot ljubljena nevesta.

Zelo vesela bi bila vaših predlogov glede tehnične dodelave.

Lepo vas pozdravljam in upam na vaš odziv.

gorski javor

Izberi , kakšno stopico boš uporabila in koliko bo zlogov v vsakem verzu, to sta dve postavki, ki sta prav tako pomembni za dober sonet kot je rima. Trenutno tvoj sonet tega nima. Poskusimo ga preurediti.

Poglejmo prvo kvartino:

(Ko spomin v mladost mi poleti,

se sonet napiše na papir,

kot sam Liszt igral bi na klavir,

meni ljubo skladbo, mladih dni.)

V mladost spomin mi včasih poleti;

sonet se sam napiše na papir

kot da sam Liszt igral bi na klavir

najljubšo skladbo mojih mladih dni.

.....

Sedaj pa ti nadaljuj, gorskijavor. bo šlo?

II. VERZIJA

Vedno, ko spomin v mladost mi poleti,        11

se sonet kar sam napiše na papir,                 11

kot da sam Mozart igral bi na klavir,          11

meni ljubo skladbo, mojih mladih dni.        11

 

Nekaj v prsih me močno priganja,                10

da izbrskam vsa tista rosna leta,                 11

ki z brezskrbnostjo bila so objeta,               11

duša močno hrepeni, zopet sanja.                11

 

Težke trenutke mojega življenja                  11

puščam zadaj na tiru pozabljenja              11

in zdi se mi, da ni bilo trpljenja.                  11

 

Vse bolj in bolj sem sama sebi zvesta,         11

rane vse pospravim zdaj v omaro,               10

spomini so, kot ljubljena nevesta.               11

Odločila sem se za 11-zlogovno stopico ( seveda v dveh verzih ni ), vendar sem videla, da tudi v sonetih drugih avtorjev ni 100% popolnosti.

Sedaj uporabim Mozarta, da se ne bi podvajala z Matejem, katerega zadnji  sonet govori o Lizstu.

Povedati pa moram, da me je ravno njegov sonet navdušil, da se tudi sama poizkusim v tem stilu pisanja.

Zanima me še, kako je z ločili?

Ali na koncu verza mora biti ločilo ali ne?

gorski javor

Ps.: pozabila sem še na naslov. Premišljujem o Nostalgija ( sonet ) ?

       

prvo kot prvo, dovolim uporabo Liszta, oz. pravim ti, da se ne oziraj na to, da sem že jaz pisal o njem, sam sem že večkrat kopiral druge na bolj dobeseden način kot ti (kraja celih verzov, npr. moj dvojni sonet z naslovom Sen se začne z verzom Preganja me še ena mračna slika. To je skoraj popolna kraja Jesihovega verza, ki se glasi Preganaja me še ena motna slika. In verjemi mi da Milan Jesih ne bi bil nič jezen, če bi vedel, najbrž bi mu bilo še všeč.) Drugo kot drugo, po mojih sonetih (sploh ker si začetnica) se ni za zgledovati, imajo premalo čiste rime, prepolni so asonanc itd. Meni osebno je včasih še boljša kakšna dobra asonanca kot kakšna zguljena rima, nekoliko zguljena rima je življenje - trpljenje, vendar ni najslabša, morda še slabša rima je npr. moj - tvoj. V tvojem sonetu je morda najbolj moteča (poleg nepravilne stopice) tista omara na koncu, saj se ne rima z ničemer. Nujno bi morala poiskati rimo na zvesta. Z Mozartom, pa je tako, da ga že zaradi stopice ni bilo pametno uporabiti, saj je tam napačna, bolje bi bilo:

                    

kakor, da sam Liszt igral bi na klavir

Lp M

Matej, te lahko pooblastimo za to, da pomagaš gorskemujavorju skozi ta sonet?

☺

Mislim, da si sam že tako izdelan sonetist, da ti bo vsonetenje tele pesmi v zabavo, avtorici pa koristen poduk, saj se s sonetom šele spogleduje! Gorskijavor, saj se strinjaš, ne? Tvoj poskus je zaenkrat čisto izven izbrane stopice, ni dovolj le šteti zloge, treba jih je tudi metrično postaviti (jamb ali amfibrah)

Morda bi bilo vredno nadaljevati z desetercem, kot sem že nakazala? Garantirano najlažje bo.

Glede ločil, gorski javor, uporabljaj ločila tako, kot jih v normalnem pisnem komuniciranju, to se ne veže na konec verza☺

Vabljeni tudi ostali pesemsijevski preizkušeni sonetisti, s tem poskusom soneta je še precej dela

Lp, lidija

GJ, moj predlog za prvi dve kitici tvojega soneta, je naslednji:

Ko mi spomin v čas  mladosti poleti,

sonet kar sam zagleda se v bel papir

kot da priljubljen Liszt igral bi na klavir

najlepšo, meni ljubo,  skladbo mladih dni.

Močno me v prsih stiska in priganja,

da spet izbrskam tista rosna leta,

ki so bila z brezskrbnostjo objeta

in duša hrepeneča spet jih sanja.

Mogoče se oglasi še kdo; do takrat pa

lp, koni

 

   Koni, druga kvartina je odlična,

prva pa ni OK: metrika se podira ...

Da pa to - zastavljeno metrično shemo lahko sploh dosežemo, moramo originalno besedilo gorskegajavorja precej spremeniti, drugače ga ne bomo ujeli v takt metronoma, kamor mora!,

Ko se spomin mi vrača v čas mladosti,

sonet zapiše se na kos papirja.

Se zdi, da slišim Liszta, iz klavirja

izvablja glasbo tistih dni radosti.

Močno me v prsih stiska in priganja,

da spet izbrskam tista rosna leta,

ki so bila z brezskrbnostjo objeta

in duša hrepeneča spet jih sanja.

Gorskijavor, zate imam en nasvet. Preberi vse, kar smo do sedaj napisali v tej delavnici in prepričana sem, da ti bo lažje pisati v metrični shemi, kar je za pravi sonet nujno.

 

III. VERZIJA:

Na pašnike mladosti spomin poleti;

sonet, glej, se kar sam izlije na papir

kot da On ( Liszt ), igral bi na klavir

meni ljubo skladbo, mojih mladih dni.

Nekaj v prsih me močno priganja,

da spet izbrskam tista  rosna leta,

ki so bila z brezskrbnostjo objeta,

in duša hrepeneča spet jih sanja.

Težke trenutke mojega življenja,

puščam zadaj, v vesolju pozabljenja,

korak usmerjam naravnost v hotenje.

Vse bolj in bolj sem sama sebi zvesta,

v naročju nosim močno hrepenenje

spomini so, široko odprta cesta.

Gorskijavor, vedno je treba prešteti zloge posameznih verzov, in sicer jaz si pomagam z roko, ti imaš v prvem verzu 12 zlogov, potem 11 in v tretjem verzu 10. Tako to ne gre. Trik je v tem, da moraš obračati besede, tako, da verz deluje že čisto nenaravno v primerjavi z vsakdanjo govorico. Potem se je treba kdaj znebiti kakšnih besed, v tvojem primeru mora iti preč pašnik mladosti, npr

Kadar spomin v mladost mi poleti

izlije, glej, sonet se na papir,

kot da sam Liszt igral bi na klavir

mi ljubo skladbo iz srčnejših dni.

Evo, zdaj šele pridejo problemi, prvič vsa prva kitica je sestavljena iz 10 zložnih verzov, kar se tepe z drugo kitico, ki ima 10 in 11 zložne verze. Že v osnovi pa se mi zdi primerjava: da se sonet kar sam izlije na papir, kot da bi Liszt igral na klavir    malce prisiljena, čeprav vem kaj hočeš z njo povedati, pa vendar...

Lp M

Gorskijavor, matej te super usmerja, poleg tega, kar je napisal, pa je tu še najpomembnejše - držati se določene stopice ( to je natančno določeno zaporedje menjavanja poudarjenih in nepoudarjenih zlogov, ki mora prehajati iz verza v verz.

Torej, da skrajšam, samo preštevanje zlogov je premalo. Lahko je v vsakem verzu natančno 11 zlogov, pa je vsa stvar popolnoma brez " notranjega metronoma", se pravi "brez flowa".

Da bo vse skupaj jasneje, ti v tvoji verziji pordečim tiste verze, ki si jih zadela in jih ni treba nič popravljati

Na pašnike mladosti spomin poleti;

sonet se kar sam izlije na papir

kot da On ( Liszt ), igral bi na klavir

meni ljubo skladbo, mojih mladih dni.

Nekaj v prsih me močno priganja,

da spet izbrskam tista  rosna leta,

ki so bila z brezskrbnostjo objeta,

in duša hrepeneča spet jih sanja.

Težke trenutke mojega življenja,

puščam zadaj, v vesolju pozabljenja,

korak usmerjam naravnost v hotenje.

Vse bolj in bolj sem sama sebi zvesta,

v naročju nosim močno hrepenenje

spomini so, široko odprta cesta.

Hvala Lidija, se bom še trudila, ne bi pa rada izgubila smisel povedanega.

Matej, tudi tebi hvala zaenkrat,

se pa seveda še priporočam, če ti pade kaj na misel.

lep pozdrav obema

GJ