Forum

Hiša ob potoku 2 - Lea199

Hiša ob potoku 2 avtor Lea199

Pravkar sem nekoliko popravila pesem s katero nisem bila zadovoljna.
Prej je bila takšna:

Hiša ob potoku 2

Miklavž

začudenje
pogoltne nasmeh

bosa obstane
sredi kuhinje
na mrzlih skrlah*

zazna le žarenje pisane vrečke

misli ji odvalovijo
v Gorico
na pokriti plac*

gostobesedna šiora* Meri
dobrikajoče žubori
v narečni italijanščini

obilno roko
potopi globoko v usnjeno torbico
počasi izvleče kričeč zavitek

deklica spregleda
prešerno stkano pravljico
zave se sanj
potopi v dvome

nemo kriči
zakaj sprenevedanja
zakaj laži

Mislim, da je sadaj nekoliko boljša.

Lp, Lea
 
‹ Prva   < 2 3 4 5 6 7 8 >   Zadnja ›

Lea199

Poslano:
10. 03. 2011 ob 22:40

Ana, hvala za napisano:)
Vesela sem tvojih nasvetov:)
Naj začnem z:

Mala nerodnica

oblečena
samo v kratke hlače
z naramnicami
iz belega bombaža
potiskanega z rdečim cvetjem

božajo jo
gladki prsti
toplega zraka

bosa stopa proti vratom
v sonce
ki slika poletje

ponosna ker zmore
odločno pomaha
papa
papa
papa

sproščen smeh
se razlije
v neroden
padec
čez prag

ustnice nabere v šobo
in plane v jok

Ja besna je bila in to nase, bolečin se ne spomni:)))

Naj nadaljujem:

Nona Nanca

drobna v črno oblečena ženica
z obveznim predpasnikom
in nazaj zavezano ruto
prijaznega pogleda
milega glasu
nasmejana

vsako jutro
v veliko skodelico proje*
nadrobi koruzni kruh

tebi eno
meni eno žlico

pravi

bežita
skrivata se ob potoku
bojita se vojakov
mala ne ve kaj je vojna
ne vidi vojakov
vendar so
verjame

sredi igre ju zmoti mama
vsa zasopla
prestrašena
vzame deklico v naročje
in milo prosi ostarelo mater

pridi
gremo domov


joče

kriči

nona
v globoki zmedenosti
pogleduje nazaj
raziskuje
bledo pustinjo spomina

Morda bi morala napisati, nekaj o pogledu skozi očala preteklost(Nanco so preganjali vojaki, zanjo je trajala vojna še leta 1954.)
Kar se tiče "brazde spomina", če pomislim, bi lahko bila zaznamovana ali tudi nezaznamovana. Zato je bolje, da to izpustm.

Slovo

oktobrsko jutro je brez leska
odsotno
monotono

skozi hišo
se plazi čudna vznemerjenost

mama joka
s tresočo roko si otira lica

očka čudno negotov
se prestopa sem ter tja

mala sprašuje
nona ni

otroško vprašanje terja odgovor

nina

v šepet stisnjena beseda
se izgublja
v vrvenju
mrmrajoče množice

spečo nono
položijo v krsto

z molitvijo
jo pospremijo iz hiše

Tudi tu mislim, da je sedaj bolje. Konec se mi že ves ni zdel posebno dober, preveč je učil, morda sem z njim celo preveč moralizirala.

Hvala:)
Nočko, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
11. 03. 2011 ob 22:06

Nocoj se mi je porodila mislel, da ne bi bilo slabo v prvi kitici uporabiti oklepaje. Lepo prosim za tvoje mnenje Ana:)

Mala nerodnica

oblečena
samo v kratke hlače
(z naramnicami
iz belega bombaža
potiskanega z rdečim cvetjem)

božajo jo
gladki prsti
toplega zraka

bosa stopa proti vratom
v sonce
ki slika poletje

ponosna ker zmore
odločno pomaha
papa
papa
papa

sproščen smeh
se razlije
v neroden
padec
čez prag

ustnice nabere v šobo
in plane v jok

Drugo mi je dokaj všeč, mislim da je tako bolj v redu (ves čas me moti opisovanje hlač, vendar mora ostati, ker je v to jedro spomina.

Morda še nocojšnji popravek None nance (zadnja kitica):

nona
v globoki zmedenosti
pogleduje nazaj

raziskuje
bledo pustinjo
zaznamovano
z rahlo brazdo spmina

naknaden preblisk, za katerega nisem ravno prepričana.


Hvala!
Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
12. 03. 2011 ob 20:58

Torej:

Nona Nanca

drobna v črno oblečena ženica
z obveznim predpasnikom
in nazaj zavezano ruto
prijaznega pogleda
milega glasu
nasmejana

vsako jutro
v veliko skodelico proje*
nadrobi koruzni kruh

tebi eno
meni eno žlico
pravi

bežita
skrivata se ob potoku
bojita se vojakov
mala ne ve kaj je vojna
ne vidi vojakov
vendar so
verjame

sredi igre ju zmoti mama
vsa zasopla
prestrašena
vzame deklico v naročje
in milo prosi ostarelo mater

pridi
gremo domov


joče

kriči

nona
v globoki zmedenosti
pogleduje nazaj

raziskuje
bledo pustinjo
zaznamovano
z rahlo brazdo spomina


Slovo

oktobrsko jutro je brez leska
odsotno
monotono

skozi hišo
se plazi čudna vznemerjenost

mama joka
s tresočo roko si otira lica

očka čudno negotov
se prestopa sem ter tja

mala sprašuje
nona ni

otroško vprašanje terja odgovor

nina

v šepet stisnjena beseda
se izgublja
v vrvenju
mrmrajoče množice

spečo nono
položijo v krsto

z molitvijo
jo pospremijo iz hiše


Mala nerodnica

oblečena
samo v kratke hlače
(z naramnicami
iz belega bombaža
potiskanega z rdečim cvetjem)

božajo jo
gladki prsti
toplega zraka

bosa stopa proti vratom
v sonce
ki slika poletje

ponosna ker zmore
odločno pomaha
papa
papa
papa


sproščen smeh
se razlije
v neroden
padec
čez prag

ustnice nabere v šobo
in plane v jok

Priznam, da mi je nekoliko žal, da nisem, že pri prvi pesmi uporabila ločil. Res, da nisem s pikami in vejicami na ti, vendar mislim, da bi bile pesmi tega cikla tako boljše.

Imam prav?

Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
13. 03. 2011 ob 20:47

Mislim, da mi je uspelo najti nekaj popravkov.

Nona Nanca

drobna v črno oblečena ženica
z obveznim predpasnikom
in nazaj zavezano ruto
prijaznega pogleda
milega glasu
nasmejana

vsako jutro
v veliko skodelico proje*
nadrobi koruzni kruh

tebi eno
meni eno žlico

pravi

bežita
skrivata se ob potoku
bojita se vojakov
mala ne ve kaj je vojna
ne vidi vojakov
vendar so
verjame

sredi igre ju zmoti mama
vsa zasopla
prestrašena
vzame deklico v naročje
in milo prosi ostarelo mater

pridi
gremo domov


joče

kriči

nona
v globoki zmedenosti
pogleduje nazaj

raziskuje
s plitvo brazdo
zaznamovano pustinjo

Slovo

oktobrsko jutro je brez leska
odsotno
in tako prazno

skozi hišo
se plazi čudna vznemerjenost

mama joka
s tresočo roko si otira lica

očka čudno negotov
se prestopa sem ter tja

mala sprašuje
nona ni

otroško vprašanje terja odgovor

nina

v šepet stisnjena beseda
se izgublja
v vrvenju
mrmrajoče množice

spečo nono
položijo v krsto

z molitvijo
jo pospremijo iz hiše


Mala nerodnica

oblečena
samo v kratke hlače
(z naramnicami
iz belega bombaža
potiskanega z rdečim cvetjem)

božajo jo
gladki prsti
toplega zraka

bosa stopa proti vratom
v sonce
ki slika poletje

ponosna ker zmore
odločno pomaha
papa
papa
papa


sproščen smeh
se razlije
v neroden
padec
čez prag

ustnice nabere v šobo
in plane v jok

Mislim, da je tako nekoliko bolje:)
Hvala:)
Lp, Lea

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
13. 03. 2011 ob 20:54

To z oklepajem je povsem na mestu. Ločil ne pogrešam. Super si rešila navedbo dobesednega govora z ležečo pisavo.
(Morda edino pri Slovesu: mama joka
s tresočo roko si otira lica
- mama si s tresočo roko otira lica / ali samo mama joka?, v bistvu podvojiš izraz.)

Zdi se mi, da si že čisto izdelala ta cikel. Pa tebi?

Lp, Ana

Zastavica

Lea199

Poslano:
13. 03. 2011 ob 21:26

Hvala Ana,
mislim, da imaš prav glede mame, sama bi se raje odločila za mama joka. Prav tu me je nekaj motilo,(podvajanja nisem opazila), le ob branju sem "nasedala"
Drugače sem zadovoljna. Pri slovesu je sedaj precej bolje in tako prazno, naredi pesem bolj polno(morda se mi samo zdi).
Tudi konec None Nance mi je sedaj bolj všeč.

Še enkrat popravljeno Slovo:

Slovo

oktobrsko jutro je brez leska
odsotno
in tako prazno

skozi hišo
se plazi čudna vznemerjenost

mama joka

očka čudno negotov
se prestopa sem ter tja

mala sprašuje
nona ni

otroško vprašanje terja odgovor

nina

v šepet stisnjena beseda
se izgublja
v vrvenju
mrmrajoče množice

spečo nono
položijo v krsto

z molitvijo
jo pospremijo iz hiše

Hvala za vso pomoč!
Lp, Lea

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
13. 03. 2011 ob 21:41

Hm, zdaj pa bi bilo morda potrebno spremeniti tudi očka ;-)

očka se čudno negotov
prestopa sem ter tja


Lea, super ti gre, lp,
Ana

Zastavica

Lea199

Poslano:
13. 03. 2011 ob 22:10

Haha Ana, tudi "čudnega" je vse polno;)

Za enkrat samo nekoliko "pošlihtan" stavek:

očka se negotovo
prestopa sem ter tja


Bom še malo razmišljala;)

Hvala!
Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
13. 03. 2011 ob 23:16

Se opravičujem, površna kot vedno, sem izpustila naslov cikla. Zato prosim, ali mi lahko katera izmed urednic popravi naslov.

Hiša ob potoku 6

podnaslov:

Mala nerodnica

Pri moji pozabljivosti bom pesem preprosto izgubila.
Hvala!

Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
14. 03. 2011 ob 20:43

Tako zgleda popravljeno Slovo:

Slovo

oktobrsko jutro je brez leska
odsotno
in tako prazno

skozi hišo
se plazi čudna vznemerjenost

mama joka

očka se negotovo
prestopa sem ter tja

mala sprašuje
nona ni

otroško vprašanje terja odgovor

nina

v šepet stisnjena beseda
se izgublja
v vrvenju
mrmrajoče množice

spečo nono
položijo v krsto

z molitvijo
jo pospremijo iz hiše

Za enkrat nimam nobene druge ideje.

Bom še nekoliko razmišljala, (pesem deluje nekoliko preprosto), vendar je zelo živ spomin.
V primeru, da ne pogruntam česa "bolj pametnega", jo bom objavila v tej obliki. Seveda se mi ne mudi.

Kako se zdi tebi Ana?
Hvala!
Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
15. 03. 2011 ob 09:25

Hvala za popravek naslova:)
Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
15. 03. 2011 ob 22:50

Nona Nanca je objavljena, upam, da brez napak.

Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
16. 03. 2011 ob 22:54

Sicer nič novega, si moram napisat obe varianti, da se laže odločim o pravi. Morda bom dobila ob branju tudi kakšen preblisk.

Slovo

oktobrsko jutro je brez leska
odsotno
in tako prazno

skozi hišo
se plazi čudna vznemerjenost

mama joka

očka se negotovo
prestopa sem ter tja

mala sprašuje
nona ni

otroško vprašanje terja odgovor

nina

v šepet stisnjena beseda
se izgublja
v vrvenju
mrmrajoče množice

spečo nono
položijo v krsto

z molitvijo
jo pospremijo iz hiše

Slovo

oktobrsko jutro je brez leska
odsotno
in tako prazno

skozi hišo
se plazi čudna vznemerjenost

mama
si s tresočo roko
otira lica

očka se negotovo
prestopa sem ter tja

mala sprašuje
nona ni

otroško vprašanje terja odgovor

nina

v šepet stisnjena beseda
se izgublja
v vrvenju
mrmrajoče množice

spečo nono
položijo v krsto

z molitvijo
jo pospremijo iz hiše

Zadnja dva dni je nisem niti prebrala, morda bom tako opazila, če kaj ne štima.

Imam občutek, da je v drugi varianti se odveč.

očka se negotovo
prestopa sem ter tja

Lp, Lea

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
16. 03. 2011 ob 23:14

Hm, mislim, da mora biti se - očka se prestopa, brez se bi bilo: očka prestopa npr. stopnice.
Meni pa je danes tale verz (tudi zaradi kar trikrat uporabljenega predloga v) malce zaštrlel: v vrvenju
Morda le:
v šepet stisnjena beseda
se izgublja
v mrmrajoči množici


Veliko navdiha,

Ana

Zastavica

Lea199

Poslano:
17. 03. 2011 ob 20:22

Ana hvala za oba nasveta.
Naj najprej popravim, pozneje bom poskusila še nekaj, o čemer sem razmišljala v zadnjih urah.

Slovo

oktobrsko jutro je brez leska
odsotno
in tako prazno

skozi hišo
se plazi čudna vznemerjenost

mama joka

očka se negotovo
prestopa sem ter tja

mala sprašuje
nona ni

otroško vprašanje terja odgovor

nina

v šepet stisnjena beseda
se izgublja
v mrmrajoči množici

spečo nono
položijo v krsto

z molitvijo
jo pospremijo iz hiše

Slovo

oktobrsko jutro je brez leska
odsotno
in tako prazno

skozi hišo
se plazi čudna vznemerjenost

mama
si s tresočo roko
otira lica

očka se negotovo
prestopa sem ter tja

mala sprašuje
nona ni

otroško vprašanje terja odgovor

nina

v šepet stisnjena beseda
se izgublja
v mrmrajoči množici

spečo nono
položijo v krsto

z molitvijo
jo pospremijo iz hiše

Glede na zgornja dva verza:

skozi hišo
se plazi čudna vznemerjenost

bi morda lahko črtala vse o očetu, morda celo o mami. Poskusit ni greh, vedno se lahko vrnem nazaj.

Da bom laže brala, bom to naredila v naslednjem komentarju.

Zastavica

Lea199

Poslano:
17. 03. 2011 ob 20:28

Torej:

Slovo

oktobrsko jutro je brez leska
odsotno
in tako prazno

skozi hišo
se plazi čudna vznemerjenost

mama joka

mala sprašuje
nona ni

otroško vprašanje terja odgovor

nina

v šepet stisnjena beseda
se izgublja
v mrmrajoči množici

spečo nono
položijo v krsto

z molitvijo
jo pospremijo iz hiše

Slovo

oktobrsko jutro je brez leska
odsotno
in tako prazno

skozi hišo
se plazi čudna vznemerjenost

mama
si s tresočo roko
otira lica

mala sprašuje
nona ni

otroško vprašanje terja odgovor

nina

v šepet stisnjena beseda
se izgublja
v mrmrajoči množici

spečo nono
položijo v krsto

z molitvijo
jo pospremijo iz hiše

Za enkrat to, ker mama joka, morda tudi izluščim.
Hvala!
Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
17. 03. 2011 ob 20:33

Trenutno se mi zdi najbolje:

Slovo

oktobrsko jutro je brez leska
odsotno
in tako prazno

skozi hišo
se plazi čudna vznemerjenost

mama joka

mala sprašuje
nona ni

otroško vprašanje terja odgovor

nina

v šepet stisnjena beseda
se izgublja
v mrmrajoči množici

spečo nono
položijo v krsto

z molitvijo
jo pospremijo iz hiše



Zanima me tudi, če bi šlo:

šepet stisnjene besede
se izgublja
v mrmrajoči množici


Ana, vesela bom tvojega mnenja, kaj misliš o teh popravkih?

Hvala!
Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
18. 03. 2011 ob 20:33

Zanimivo, nocoj mi je ljubša ta oblika:

Slovo

oktobrsko jutro je brez leska
odsotno
in tako prazno

skozi hišo
se plazi čudna vznemerjenost

mama
si s tresočo roko otira lica

mala sprašuje
nona ni

otroško vprašanje terja odgovor

nina

v šepet stisnjena beseda
se izgublja
v mrmrajoči množici

spečo nono
položijo v krsto

z molitvijo
jo pospremijo iz hiše

Morda je to, to:)

Hvala!
Lp, Lea

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
19. 03. 2011 ob 16:47

Tudi meni se zdi, da je to to. Pazi le na zapis besede "vznemirjenost".
Lea, kar tako naprej. Neutrudna si!

Lp, Ana

Zastavica

Lea199

Poslano:
19. 03. 2011 ob 20:42

Hvala Ana,
vznemerjenost bom takoj spremenila v vznemirjenost.:))

Slovo

oktobrsko jutro je brez leska
odsotno
in tako prazno

skozi hišo
se plazi čudna vznemirjenost

mama
si s tresočo roko otira lica

mala sprašuje
nona ni

otroško vprašanje terja odgovor

nina

v šepet stisnjena beseda
se izgublja
v mrmrajoči množici

spečo nono
položijo v krsto

z molitvijo
jo pospremijo iz hiše

Tako jo bom brez strahu pred napako prekopirala v obrazec za objavo.

Seveda bom nadaljevala, ideje se rojevajo ena za drugo. Občasno zaviram, ker preprosto ne utegnem vsega dodelat (vedno bolj si želim vsaj koliko toliko dobrih pesmi):)
Trenutno trkata dva spomina, prvi je iz dni, takoj po rojstvu bratca. Mala je imela nemalo težav, babica je namreč prinesla dojenčka, ki ni bil Jožko, katerega je pričakovala. "Neznana" nadlogica je bila za povrhu še sitna, vedno se drla, mama, pa jo je vedno znova prosila:"Daj pocingaj ga malo."
Mala je želela uredit "neznosne" razmere, kar s šibo. ;)))
Drugi spominček je nekoliko mlajšega datuma, bratec je bil takrat racljavček, mala ga je imela kar rada. Vendar ne dovolj, da bi mu prepustila "svojo" gugalnico. Seveda je deklica urejala stvari po svoje;)))

Morda že nocoj kaj nasnujem:)

Hvala!
Lp, Lea

Zastavica

‹ Prva   < 2 3 4 5 6 7 8 >   Zadnja ›

Komentiranje je zaprto!