Forum
- Datum objave:
10. 12. 2010 ob 21:56 - Spremljaj
- Število komentarjev: 170
- Piše: Lea199
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 12760 krat
Hiša ob potoku 2 - Lea199
Pravkar sem nekoliko popravila pesem s katero nisem bila zadovoljna.
Prej je bila takšna:
Hiša ob potoku 2
Miklavž
začudenje
pogoltne nasmeh
bosa obstane
sredi kuhinje
na mrzlih skrlah*
zazna le žarenje pisane vrečke
misli ji odvalovijo
v Gorico
na pokriti plac*
gostobesedna šiora* Meri
dobrikajoče žubori
v narečni italijanščini
obilno roko
potopi globoko v usnjeno torbico
počasi izvleče kričeč zavitek
deklica spregleda
prešerno stkano pravljico
zave se sanj
potopi v dvome
nemo kriči
zakaj sprenevedanja
zakaj laži
Mislim, da je sadaj nekoliko boljša.
Lp, Lea
Tvoja ideja je super, prav okrog tiste žarnice sem imela pomisleke, le ideja se mi ni porodila. Napisala bi tvojo drugo varianto.
z nadmočjo
vrtinčijo
žarnico pod stropom
k šipi ostane ... drugo bom še malo brala:) , morda še kaj najdem.;)
Hvala!
Lp, Lea
Dimnik
mama stresa v spanju objeta otroka
odločno zahteva
vstanita
hitro
surovo vržena iz sna
se opotekaje prestopata
skozi ledene prostore
zunaj rohni burja
za trenutek utihne
nato spet izbruhne
vlomljno okno
pretaka divje sunke
ti z nadmočjo
vrtinčijo
žarnico pod stropom
odrivajo zametke dima
v najbolj skrite kote
deklica zapre eno oknico
deček drugo
sedeta na polico
hrbta prislonita k mrzlim šipam
v zraku lebdi neznosen vonj
skozi dimnik bučijo plameni
mama hiti po stopnicah
voda pljuska čez robove
prenapolnjenih veder
mala dva trepetata
zavita v šal naštrikan iz strahov
noč se razpoči v zgodnje jutro
skozi ledene ornamente pronica prva svetloba
ogenj odmre v smrdeče saje
pravkar sem popravila vrstni red podčrtanima verzoma
odrivajo zametke dima
v najbolj skrite kote
Tu sem dodala ti:
ti z nadmočjo
vrtinčijo
žarnico pod stropom
(samo še zaznamek zame;): gugalnica
Hvala!
Lep večer:)
Lea
morda bi šlo tako:
Dimnik
mama stresa v spanju objeta otroka
odločno zahteva
vstanita
hitro
surovo vržena iz sna
se opotekaje prestopata
skozi ledene prostore
zunaj rohni burja
za trenutek utihne
nato spet izbruhne
vlomljno okno
pretaka divje sunke
nadmoč vrtinči
žarnico pod stropom
odriva zametke dima
v najbolj skrite kote
deklica zapre eno oknico
deček drugo
sedeta na polico
hrbta prislonita k mrzlim šipam
v zraku lebdi neznosen vonj
skozi dimnik bučijo plameni
mama hiti po stopnicah
voda pljuska čez robove
prenapolnjenih veder
mala dva trepetata
zavita v šal naštrikan iz strahov
noč se razpoči v zgodnje jutro
skozi ledene ornamente pronica prva svetloba
ogenj odmre v smrdeče saje
Hvala!
Lp, Lea
kaj pa potem???
2 potoka????
reka Joka???
Reka joka???
Reka Joka??
?
odgovorila ti bom s pesmijo, slabo je napisana, ker nimam ravno veliko časa. Upam, da boš lahko razumel.
Hiša ob potoku (je)
.
kmečka hiša
in mogočni hrast
.
samo tri stopničke
so vodile
mimo vodnjaka
in kamnitega korita
.
do
veselo žuborečega potoka
.
drobna deklica
skoraj ni znala
jokati
.
hiša je še vedno tam
sedaj je večja
.
potok je manj čist
.
varuje ju hrast
še večji
bolj mogočen
.
… …. …
na hišna vrata
je potrkala
težka bolezen
.
…. … ...
leta so deklici
narisala gube
posivila lase
.
živi daleč stran
.
v spominih
se vedno znova vrača
.
v hišo
ne prinaša joka
.
verjame v moč dobrih misli
lp, Lea
Lp, Ana
prav kmalu najde pot do objave.
Druga pesem je nastala le v pojasnilo o hiši, ki naj je ne bi bilo. Nekoliko mi je škoda časa, ki sem ga porabila zanjo, vendar naj ostane za vedno tu.
Za Hišo ob potoku imam v mislih druge kamenčke.:)
Še enkrat hvala!
Lep večer :)
lp, Lea
vesela bom, če mi boš čez nekaj časa napisala kakšen namig. Seveda ni sile, ko boš imela čas in ko bom sama kaj naredila:)
Morda mi uspe zasnovat novi kamenček v mozaiku spomina. Ideje kar dežujejo, vendar ne mislim hitet.
Zakaj najprej ta zgodbica ... res ne vem:). Vem pa, da v resici nisem bila lačna, le izobilja v tistih letih ni bilo. Zgodilo se je nekje blizu 1955, morda leto kasnej. Ubogi Bobi.
Ne vem še ali bo Mineštra ali Kuhna
V tistem času smo rekli kuhnja. Zanimivo, pred kratkim sem izraz ponovno slišala v Števerjanu.
Torej:
Kuhna* - mineštra
roka se ustavi na pol poti
med prstki polzijo sluzasti ječmenčki
beli odtisi pasjih zob
počasi rastejo v rdeče pike
razbohotijo se v okrogle kaplje krvi
iz očesne modrine se ogleduje presenečenje
drobno ščene trepeta
ob napol prazni skodelici
izpod dolgih res dlake gleda
krivda
vklenjena v par rjavih oči
mama nemočno vije roke
boli sram
krivda
le zakaj
saj ni lačna
glasno pojasnjuje
izluščene nesmisle
oblači v plašč sprenevedanj
teta
odločna kot vedno
dvigne otroka
odnese jo k koritu
rano temeljito namili
in jo dobro izpere s čisto vodo
na ustnicah ji zaigra nasmeh
preko dekličine rame
nagajivo poškili
posede jo k mizi
prednjo postavi aluminijast krožnik
do vrha polen kuhne
Tako za zdaj, morda jutri kaj več.
Hvala!
LP, Lea
Kuhna* – mineštra
roka se ustavi sredi giba
med prstki polzijo sluzasti ječmenčki
iz očesne modrine se ogleduje presenečenje
beli odtisi pasjih zob
počasi naraščajo v rdeče pike
razbohotijo se v okrogle kaplje krvi
psiček trepeta
ob napol prazni skodelici
izpod dolgih res dlake
gleda krivda
vklenjena v tople oči
mama nemočno vije roke
prežeta od bolečine
krivde
sramu
hlastno pojasnjuje
ne
ne
ni lačna
izluščene nesmisle
oblači v plašč opravičil
teta dvigne otroka
odločno ga odnese h koritu
namili ranico
in jo temeljito izpere
se nasmehne
nagajivo pomežikne
preko dekličine rame
posede jo k mizi
prednjo postavi aluminijast krožnik
do roba napolnjen z kuhno
Za nocoj bo dovolj.
Hvala
Lp, Lea
Kuhna* – mineštra
roka se ustavi sredi giba
med prstki polzijo sluzasti ječmenčki
iz modrih očk se ogleduje presenečenje
beli odtisi pasjih zob
počasi naraščajo v rdeče bucike
razbohotijo se v okrogle kaplje krvi
ob napol prazni skodelici
trepeta psiček
izpod dolgih res dlake
gleda krivda
vklenjena v tople oči
mama nemočno vije roke
prežeta od bolečine
krivde
sramu
hlastno pojasnjuje
ne
ne
saj ni lačna
izluščene nesmisle
oblači v plašč opravičil
teta dvigne otroka
odločno ga odnese h koritu
namili ranico
in jo temeljito izpere
blago se nasmehne
nagajivo pomežikne
preko dekličine rame
posede jo k mizi
prednjo postavi aluminijast krožnik
do roba napolnjen z kuhno
Lp, Lea
lep dan za potep in druženja, poezija je do sedaj mirno spala. Upam, da je prav sladko sanjala.
No , pa bom poskusila za začetek, na začetku.
Kuhna* – mineštra
roka obmiruje sredi giba
med prstki polzijo sluzasti ječmenčki
rjavi potočki se stekajo proti komolcu
iz modrih očk se ogleduje presenečenje
beli odtisi pasjih zob
počasi naraščajo v rdeče bucike
razbohotijo se v okrogle kaplje krvi
ob napol prazni skodelici
trepeta psiček
izpod dolgih res dlake
gleda krivda
vklenjena v tople oči
mama nemočno vije roke
prežeta od bolečine
krivde
sramu
hlastno pojasnjuje
ne
ne
saj ni lačna
izluščene nesmisle
oblači v plašč opravičil
teta dvigne otroka
odločno ga odnese h koritu
namili ranico
in jo temeljito izpere
blago se nasmehne
nagajivo pomežikne
preko dekličine rame
posede jo k mizi
prednjo postavi aluminijast krožnik
do roba napolnjen z kuhno
To je za zdaj vse, ... moram brat, morda se mi utrne misel na naslednji popravek.
Lp, Lea
Kuhna*
roka obmiruje sredi giba
med prstki polzijo sluzasti ječmenčki
rjavi potočki se stekajo proti komolcu
otroku se povečajo oči
iz njih pogleduje presenečenje
beli odtisi pasjih zob
počasi naraščajo v rdeče bucike
razbohotijo se v okrogle kaplje krvi
ob napol prazni skodelici
trepeta psiček
izpod dolgih res dlake
gleda krivda
vklenjena v topel pogled
mama nemočno vije roke
prežeta od krivde
sramu
hlastno pojasnjuje
ne
ne
saj ni lačna
izluščene nesmisle
oblači v plašč opravičil
teta dvigne malo
odločno jo odnese h koritu
namili ranico
in jo temeljito izpere
blago se nasmehne
pomežikne
preko dekličine rame
posede jo k mizi
prednjo postavi aluminijast krožnik
do roba napolnjen s kuhno
kuhna*- star narečni izraz za ječmenovo mineštro
Mislim, da bo dovolj.
Hvala!
Lp, Lea
Vidim, da nastaja nov (spominski) cikel, bravo, Lea.
Ana
takoj popravim.
Mislim, da je bila teta tista, ki je v resnici znala sprostit ozračje in "poglihat" marsikatero nerodnost.
Za tisti predlog (z = s) me je sram, čas bi že bil, da se ga navadim uporabljat.
Bom kar tu popravila.
Kuhna*
roka obmiruje sredi giba
med prstki polzijo sluzasti ječmenčki
rjavi potočki se stekajo proti komolcu
otroku se povečajo oči
iz njih pogleduje presenečenje
beli odtisi pasjih zob
počasi naraščajo v rdeče bucike
razbohotijo se v okrogle kaplje krvi
ob napol prazni skodelici
trepeta psiček
izpod dolgih res dlake
gleda krivda
vklenjena v topel pogled
mama nemočno vije roke
prežeta od krivde
sramu
hlastno pojasnjuje
ne
ne
saj ni lačna
izluščene nesmisle
oblači v plašč opravičil
teta dvigne malo
odločno jo odnese h koritu
namili ranico
in jo temeljito izpere
blago se nasmehne
pomežikne
preko dekličine rame
posede jo k mizi
prednjo postavi aluminijast krožnik
do roba napolnjen s kuhno
kuhna*- star narečni izraz za ječmenovo mineštro
Mislim, da sem vse popravila.
Glede cikla, ja nastaja, ker preprosto "moram".
Hvala!
Nočko:)
Lea
Kuhna*
roka obmiruje sredi giba
med prstki polzijo sluzasti ječmenčki
rjavi potočki se stekajo proti komolcu
otroku se povečajo oči
v njih se zrcali presenečenje
beli odtisi pasjih zob
počasi naraščajo v rdeče bucike
razbohotijo se v okrogle kaplje krvi
ob napol prazni skodelici
trepeta psiček
izpod dolgih res dlake
gleda strah
vklenjen v topel pogled
mama nemočno vije roke
prežeta od krivde
sramu
hlastno pojasnjuje
ne
ne
saj ni lačna
izluščene nesmisle
oblači v plašč opravičil
teta dvigne malo
odločno jo odnese h koritu
namili ranico
in jo temeljito izpere
blago se nasmehne
pomežikne preko dekličine rame
posede jo k mizi
prednjo postavi aluminijast krožnik
do roba napolnjen s kuhno
kuhna*- star narečni izraz za ječmenovo mineštro
mislim, da bo:)
nekaj me moti in sicer:
teta dvigne malo
odločno jo odnese h koritu
namili ranico
in jo temeljito izpere
morda bi bilo bolje brez zadnjega jo
Hvala!
Lp, Lea
Kuhna*
roka obmiruje sredi giba
med prstki polzijo sluzasti ječmenčki
rjavi potočki se stekajo proti komolcu
otroku se povečajo oči
v njih se zrcali presenečenje
beli odtisi pasjih zob
počasi naraščajo v rdeče bucike
razbohotijo se v okrogle kaplje krvi
ob napol prazni skodelici
trepeta psiček
izpod dolgih res dlake
gleda strah
vklenjen v topel pogled
mama nemočno vije roke
prežeta od krivde
sramu
hlastno pojasnjuje
ne
ne
saj ni lačna
izluščene nesmisle
oblači v plašč opravičil
teta dvigne malo
odločno jo odnese h koritu
namili ranico
in temeljito izpere
blago se nasmehne
pomežikne preko dekličine rame
posede jo k mizi
prednjo postavi aluminijast krožnik
do roba napolnjen s kuhno
kuhna*- star narečni izraz za ječmenovo mineštro
Hvala!
Lp, Lea
Lp, Ana
sedaj lahko objavim:))
veliko mi pomeni tvoj komentar.
Lp, Lea
Nocoj je že nekoliko pozno, vendar bom poskusila začet z enim zelo zgodnjim spominom. Prvi je tisti, ko je mala gledala v zrak in sfrčala čez prag. V bistvu se ni nič posebnega zgodilo, le živo se je vtisnil v spomin: "papa" in salto, pa bele hlačke z drobnimi rožicami(mala je bila takrat stara okrog 13 mesecev).
Naslednji spomin je ta zelo žalosten iz oktobra 1954.
Približno tako zgleda:
Nona Nanca
skozi hišo
se plazi čudna vznemirjenost
mama joka
živčno si briše solze
ki ji tečejo čez lica
očka nekam zgubljeno hodi sem in tja
otrok pogreša
nono
dobro
vedno v črno oblečeno ženico
z predpasnikom in nazaj zavezano ruto
mala glasno vpraša
kje je nona
nina
odgovor se izgublja
v tiho vrvenje množice
otrok za trenutek uzre
ljubljeno ženico
odrasli jo zaprejo v krsto
in odnesejo
seveda ga bom še dolgo pilila:)
Lp, Lea
Tako, zdaj lahko spet v miru delaš naprej ;-)
Veliko navdiha!
Ana
Komentiranje je zaprto!