Forum

Hiša ob potoku 2 - Lea199

Hiša ob potoku 2 avtor Lea199

Pravkar sem nekoliko popravila pesem s katero nisem bila zadovoljna.
Prej je bila takšna:

Hiša ob potoku 2

Miklavž

začudenje
pogoltne nasmeh

bosa obstane
sredi kuhinje
na mrzlih skrlah*

zazna le žarenje pisane vrečke

misli ji odvalovijo
v Gorico
na pokriti plac*

gostobesedna šiora* Meri
dobrikajoče žubori
v narečni italijanščini

obilno roko
potopi globoko v usnjeno torbico
počasi izvleče kričeč zavitek

deklica spregleda
prešerno stkano pravljico
zave se sanj
potopi v dvome

nemo kriči
zakaj sprenevedanja
zakaj laži

Mislim, da je sadaj nekoliko boljša.

Lp, Lea
 
 1 2 3 4 >   Zadnja ›

Lea199

Poslano:
11. 12. 2010 ob 22:06
Spremenjeno:
11. 12. 2010 ob 21:06

Še popravek:)
sedaj bo dovolj.

Lp, Lea

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
12. 12. 2010 ob 19:07
Spremenjeno:
12. 12. 2010 ob 18:07

Pozdravljena, Lea, bi te pa opozorila na konec pesmi, ki se mi zdi v tej novi verziji slabši - "zaloputne" posebno izkušnjo deklice s šioro Meri - ki najbrž podari deklici eno kupljeno vrečko, (ki jo je videla v trgovini in jo plahta, da je to prinesel Miklavež? to so samo moje domneve, tega nisem prebrala v pesmi).
Skratka, znova premisli o tehle izrazih: prešerno stkana pravljica, potopiti se v dvome, nemo kriči, zakaj laži - vse tole je precej klišejsko. Saj, o tem smo že govorili, kako je lahko kliše super, če je uporabljen v nekem drugem kontekstu, ampak tu gre za nizanje "obrabljenih" besed, da čisto preplavijo prejšnje občutje pesmi.

Lp, Ana

Zastavica

Lea199

Poslano:
12. 12. 2010 ob 20:57
Spremenjeno:
12. 12. 2010 ob 19:57

Hvala Ana!

Da, je pesem slaba vem, vendar temu niso vzrok samo klišeji.
Naj najprej čisto na kratko napišem, kaj sem hotela napisati.
Zgodilo se je 6. 12. 1957 zjutraj. Polna pričakovanj, sem bosa, v sami spalni srajčki, stekla v kuhinjo(njena tla so bila kamnita in temu primerno mrzla). Na oknu sem zagledala zvrhano košarico sadja, čisto na vrhu je bila pisana vrečka bonbonov, ki jo je dan pred tem dala šiora Meri, mamina prijateljica iz Gorice. To je bil šok, v trenutku sem vedela vse o Miklavžu. Bila sem jezna, užaljena. Spraševala sem se, kako se mi upa mama lagati in ne nazadnje, zakaj mi ja na tak način uničila pravljico. Ja, med jokom sem se pošteno izkričala o lažeh.
Mislim, da bom pesem počasi izpilila, predvsem zato, ker si želim imeti napisane spomine(in tisti sinočnji klišeji o Mavrični beležki, se nanašajo prav na te spomine). Kdaj mi uspe ne vem, trenutno mi ne gre najbolje.
Trenutna oblika je taka:

Miklavž ali (6. 12. 1957)
začudenje
pogoltne nasmeh

bosa obstane
sredi kuhinje
na mrzlih skrlah*

zazna žarenje pisane vrečke

spregleda
prešerno stkano pravljico (ali kdo je On)
zave se sanj
potopi v dvome (ta verz lahko izbrišem)

misli ji oddivjajo
v Gorico
na pokriti plac*

gostobesedna šiora* Meri
dobrikajoče žubori
v narečni italijanščini

obilno roko
potopi globoko v usnjeno torbico
počasi izvleče kričeč zavitek



ihtavo kriči
jezna deklica
v mrzlo jutro

zakaj

sprenevedanja

laži (lahko bi izbrisala še tega ... nisem ravno prepričana)

Tiste klišeje bom že kako spremenila v drugo obliko, če bom znala zgodbo napisati tako, da bo kdo razumel, bom šele videla. (precej trd oreh ni kaj) in izziv tudi.:)

Miklavž ali (6. 12. 1957)

začudenje
pogoltne nasmeh

bosa obstane
sredi kuhinje
na mrzlih skrlah*

zazna žarenje pisane vrečke

spregleda

misli ji oddivjajo
v Gorico
na pokriti plac*

gostobesedna šiora* Meri
dobrikajoče žubori
v narečni italijanščini

obilno roko
potopi globoko v usnjeno torbico
počasi izvleče kričeč zavitek



ihtavo kriči
jezna deklica
v mrzlo jutro

zakaj

sprenevedanja

laži

Morda bi morala najprej krepko brisati, potem grem na lov za primernimi izrazi. :)

Hvala!
Lp, Lea

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
13. 12. 2010 ob 18:04
Spremenjeno:
13. 12. 2010 ob 17:04

Bistveno bolje, Lea. Nekaj vprašanj se mi poraja:
v začetku ne vemo, kdo je sredi kuhinje, ... lahko bi celo mislili, da je Miklavž začuden, s pogoltnjenim nasmehom, in ne deklica.
Svetujem ti, da izraz "pisana vrečka" uporabiš obakrat: da se bo vedelo, da je to ista reč kot tista, ki jo je izvlekla šjora Meri na tržnici iz malhe (če rečeš kričeč zavitek, se tako hitro ne vzpostavi miselna povezava) - uporabljaš zelo malo besed, da bi napisala celo "štorijo" - to sploh ni narobe! - a je res, da moraš biti pri njihovi uporabi zato zelo natančna, da lahko pride sporočilo do bralca. Morda bi lahko to "splošno" jezo ob koncu pesmi zapisala kot jezo na mater, ki nikoli ne (ni) laže - eden tistih "šokov" odraščanja, ki smo jih vsi slej ko prej na različne načine doživeli - in jih (bodo) tudi naši otroci.
Nasvet: poskusi pesem napisati še drugače, ne da bi se ozirala na to, kar si napisala doslej. Te pa nikakor ne "vrzi proč". Morda bo ravno "križanec" med obema idealna pesem, s katero želiš ohraniti mladostni spomin.

Lp in veliko navdiha,
Ana

Zastavica

Lea199

Poslano:
13. 12. 2010 ob 21:06
Spremenjeno:
13. 12. 2010 ob 20:06

Vesela sem, in hvaležna sem ti za nasvete, Ana.
Ja, z menoj je včasih en velik križ, rada bi namreč napisala roman v 17, če ne že v 11 zlogih.:)
Nocoj bom skušala tu odpraviti nerazumljivo napisane dele. Takoj, ko sem začela brat tvoj odgovor, se mi je utrnilo, kako naj spremenim začetek. Morda nimam prav vendar mislim, da bi bilo veliko bolj razumljivo, v tej obliki:

Miklavž ali (6. 12. 1957)

obstane
bosa deklica
na mrzlih skrlah*
sredi kuhinje

zazna žarenje pisane vrečke

spregleda

začudenje
pogoltne nasmeh

misli ji oddivjajo
v Gorico
na pokriti plac*

gostobesedna šiora* Meri
dobrikajoče žubori
v narečni italijanščini

obilno roko
potopi globoko v svojo boršo*
počasi izvleče pisano vrečko


ihtavo kriči
jezna deklica
v mrzlo jutro

mama

zakaj

sprenevedanja

laži

Zaključek mi še vedno ni najbolj všeč(sem poizkusila tudi: na krivo mamo in potem naprej ... zakaj ... sprenavedanja ... laži). Vendar se mi ni zdelo, niti približno dobro.
Usnjeno malho ali svojo malho, se mi zdi zelo posrečeno, vendar bi rada ostala(narečno) na našem koncu in tu bi šla šiora Meri z roko v svojo boršo ali če bi bila ta manjša v boršeto.
Morda se mi porodi še katera beseda, ki bo boljša od svoje predhodnice v pesmi.
Za enkrat toliko. Jutri, če bo kaj časa poskusim z novo pesemijo.(ta je tu pri tebi na varnem ali ne?)Se hecam, ker jaz svoje poiskuse zelo rada založim;)))

Hvala!

Lp, Lea

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
14. 12. 2010 ob 15:54
Spremenjeno:
14. 12. 2010 ob 14:54

Pozdravljena, Lea: zanima me, ali si namreno hotela uporabiti zaznamovan vrstni red?:
obstane
bosa deklica
na mrzlih skrlah*
sredi kuhinje

lahko bi bilo tudi:
bosa deklica
obstane ...

V tem delu je spet malce dvoumno:
zazna žarenje pisane vrečke

spregleda

začudenje
pogoltne nasmeh

Ali spregleda začudenje ali prevaro? Spet bi pomagal zamenjan vrstni red:
zazna žarenje pisane vrečke

spregleda
pogoltne nasmeh
začudenje (ali celo brez te besede)
Tudi tu imaš "nenaraven" vrstni red:
ihtavo kriči
jezna deklica
v mrzlo jutro


Morda spet menjava verzov:
jezna deklica
ihtavo kriči
v mrzlo jutro

Morda bi bilo najbolj učinkovito, če bi zaključila le z:
mama
zakaj
laži

No, najbrž si si pa že sama spomnila še kaj boljšega. Aha, tisto z malhko ni bil predlog, je bil le opis mojega branja (interpretacija) tvoje pesmi.
Lep dan,
Ana

Zastavica

Lea199

Poslano:
14. 12. 2010 ob 20:57
Spremenjeno:
14. 12. 2010 ob 19:57

Pozdravljena Ana,
ne nisem namerno uporabila zaznamovanega vrstnega reda. Z njim imam že tako preveč problemov. Prav zato, nočem niti poskusit pesnit v rimah, moje mnenje je, da se moram najprej naučiti prostega verza in seveda haikujev(forme v zlogih). Težave, naj bi imela zaradi vpliva italijanščine, tako mi je rekla soseda, ki je dolgo poučevala na srednji šoli v Italiji. Njen nasvet je bil: "Piši tako, da se ti bo zdelo, da ni prav in bo prav:)"
Torej sedaj pa "zavham" rokave in skušam popraviti škodo.

Miklavž(ali 6. 12. 1957)

bosa deklica
obstane sredi kuhinje
na mrzlih skrlah*

zazna žarenje pisane vrečke

spregleda

pogoltne nasmeh

misli ji oddivjajo
v Gorico
na pokriti plac*

gostobesedna šiora* Meri
dobrikajoče žubori
v narečni italijanščini

obilno roko
potopi globoko v svojo(ali usnjeno) boršo*
počasi izvleče pisano vrečko

mama
zakaj
laži

Morda bi lahko za konec napisala:

ihtav otrok(ali ihtava deklica)
pljuska jezo
čez jezove spoštovanja

njene besede
razgaljajo mamino krivdo(ali mamina prikrivanja).

Ne vem , če bo v redu(morda ostanem pri tvojem predlogu). To je konec mojega današnjega poiskusa, ki ni dober, zato ga ne bom napisala v celoti.
Saj sem vedela, da malha ni bila predlog(mi je bila pač zanimiva, vendar ne bi pašala na naš konec). Mislim pa, da borša(posebno usnjena borša) kar dobro leže.

Oprosti za vso zmešnjavo, ki sem jo sinoči skup spravila. Upam, da je nocoj bolje. Mislim, pa da moram z objavo še počakati, ne zdi se mi dobro(prej želim napisati drugo verzijo. Morda že nocoj ali jutri:)

Hvala!

Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
15. 12. 2010 ob 22:06
Spremenjeno:
15. 12. 2010 ob 21:06

Nisem preveč pridna, danes nisem, kaj pametnega pogruntala. Bom pa skušala izčistit to, kar je napisano:

Miklavž

bosa deklica
obstane sredi kuhinje
na mrzlih skrlah*

zazna žarenje pisane vrečke

spregleda

pogoltne nasmeh

misli ji oddivjajo
v Gorico
na pokriti plac*

gostobesedna šiora* Meri
dobrikajoče žubori
v narečni italijanščini

obilno roko
potopi globoko v usnjeno boršo*
počasi izvleče pisano vrečko

mama
zakaj
laži

Tako je precej v redu, sedaj še z drugačnim koncem:

Miklavž

bosa deklica
obstane sredi kuhinje
na mrzlih skrlah*

zazna žarenje pisane vrečke

spregleda

pogoltne nasmeh

misli ji oddivjajo
v Gorico
na pokriti plac*

gostobesedna šiora* Meri
dobrikajoče žubori
v narečni italijanščini

obilno roko
potopi globoko v svojo boršo*
počasi izvleče pisano vrečko

ihtava deklica
pljuska jezo
čez
jezove spoštovanja

med jokom sprašuje

mama
zakaj
laži

Mislim, da je prva varjanta precej boljša(drugi konec je preveč obložen).

Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
16. 12. 2010 ob 22:11
Spremenjeno:
16. 12. 2010 ob 21:11

No, danes je nastalo tole(seveda še neizčiščeno):

Miklavž

z zamolklim glasom
pojejo petelini

noč rahlo posivi

bledikava svetloba
odganja mrakobnost
na strmem stopnišču

bosa deklica
stopi na kamnita tla

med prisluhi
odpira
vrata pričakovanj

svetlobni kvadrat okna
se staplja
v risbo zvrhane košare sadja

na vrhu pisano odseva vrečka dobrot

spoznanje(kot zaseda resnice)
izlušči niti spomina

šiora* Meri
njeno dobrohotno brbljanje
in vrečka dobrot

glas se zaklene
globoko v grlu

po licih spolzijo velike kaplje

zvrtinčena jeza
izbruhne v vprašanje

mama

zakaj

laži

Verjetno bi bilo potrebno deklico še enkrat omeniti nekje na koncu pesmi. Tudi petelini ne vem, če so ravno potrebni(čeprav radi zapojejo zgodaj zjutraj). Morda je tudi preveč opisov in premalo čustev. Seveda bom še brisala in dopisovala. Naj bo za nocoj dovolj.

Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
17. 12. 2010 ob 21:51
Spremenjeno:
17. 12. 2010 ob 20:51

Naj napišem, da sem vedno bolj prepričana, da je konec mama zakaj lažinajbolši izmed dozdajšnjih poiskusov. Sedaj se bom lotila brisanja tistega, kar me moti v tej v resnici že tretji inačici.

Miklavž

noč rahlo posivi

bledikava svetloba
odganja mrakobnost

bosa deklica
stopi na kamnita tla

pričakujoče se zazre

v svetlobni kvadrat okna
na katerem se izrisuje
zvrhana košare sadja

čisto na vrhu
pisano odseva vrečka bonbonov

spoznanje
izlušči niti spomina

šiora* Meri
njeno dobrohotno brbljanje
in pisana vrečka bonbonov

po dekličnih licih
spolzijo velike kaplje

zvrtinčena jeza
izbruhne v vprašanje

mama

zakaj

laži

Nekoliko bolje, ... bomo videli.

Lp, lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
17. 12. 2010 ob 22:03
Spremenjeno:
17. 12. 2010 ob 21:03

Naj se poigram s tem, kar mi je trenutno najboljše:

Miklavž

bosa deklica
obstane sredi kuhinje
na mrzlih skrlah*

zazna žarenje pisane vrečke

spregleda

pogoltne nasmeh

misli ji oddivjajo
v Gorico
na pokriti plac*

gostobesedna šiora* Meri
dobrikajoče žubori
v narečni italijanščini

obilno roko
potopi globoko v usnjeno boršo*
počasi izvleče pisano vrečko


po dekličnih licih
spolzijo velike kaplje

zvrtinčena jeza
izbruhne v vprašanje

mama
zakaj
laži

Sedaj pa brat:) Trenutno me nekoliko moti "praznina" med spomini in jokajočo deklico.

Še ena varianta:

Miklavž

prebudi jo nabrekli glas petelina
pričakovanje se vrtinči v kontrastu
tople postelje in ledenega zraka
kovinski mraz
ji leze pod flanelasto srajčko
(belo z modrimi pikami)

steče po stopnišču
zavitem v mrakobnost odhajajoče noči

pogleda v siv pravokotnik okna
stapljajoč se z risbo zvrhano polne košare sadja
čisto na vrhu zazna pisano vrečko bonbonov

spoznanje kot zaseda resnice
razpleta pajčevino spomina

misli ji oddivjajo v Gorico na pokriti plac*

gostobesedna šiora* Meri
dobrikajoče žubori
v narečni italijanščini

obilno roko
potopi globoko v usnjeno boršo*
počasi izvleče pisano vrečko

obstoji sredi kuhinje
ne čuti ledeno hladnih skrl*
čez obrazek ji spolzijo velike kaplje solz
zvrtinčena jeza izbruhne
v očitajoče vprašanje

mama zakaj laži

To bom obdelovala jutri, trenutno sem pošteno trudna(morda bo rabila, da kje omenim deklico. Za sedaj bo dovolj:)

Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
18. 12. 2010 ob 21:08
Spremenjeno:
18. 12. 2010 ob 20:08

Vedno bolj sem preprčana, da je izčiščena prva varijanta najboljša. Sedaj nekaj popravkov na zadnjem sinočnem poiskusu:

Miklavž

deklico prebudi
nabrekli glas petelina
pričakovanje se vrtinči
v kontrastu tople postelje in ledenega zraka
kovinski mraz
ji leze pod flanelasto srajčko

steče po stopnišču
zavitem
v mrakobnost odhajajoče noči

zazre se
v siv pravokotnik okna
stapljajoč
v obris zvrhano polne košare sadja

čisto na vrhu zazna pisano vrečko bonbonov

spoznanje
kot zaseda resnice
razpleta niti spomina

misli ji oddivjajo
v Gorico na pokriti plac*

gostobesedna šiora* Meri
dobrikajoče žubori
v narečni italijanščini

obilno roko
potopi globoko v usnjeno boršo*
počasi izvleče pisano vrečko

obstoji sredi kuhinje

ne čuti ledene hladnosti skrl*

čez obrazek
ji spolzijo velike kaplje

zvrtinčena jeza izbruhne
v očitajoče vprašanje

mama
zakaj
laži

Tako pripravljeno za ponovno branje.

Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
19. 12. 2010 ob 22:13
Spremenjeno:
19. 12. 2010 ob 21:13

Mislim, da sta tu dve najboljši varijanti.

Miklavž

bosa deklica
obstane sredi kuhinje
na mrzlih skrlah*

zazna žarenje pisane vrečke

spregleda

pogoltne nasmeh

misli ji oddivjajo
v Gorico
na pokriti plac*

gostobesedna šiora* Meri
dobrikajoče žubori
v narečni italijanščini

obilno roko
potopi globoko v usnjeno boršo*
počasi izvleče pisano vrečko



ihtavo kriči
jezna deklica
v mrzlo jutro

zakaj

sprenevedanja

laži


Miklavž

bosa deklica
obstane sredi kuhinje
na mrzlih skrlah*

zazna žarenje pisane vrečke

spregleda

pogoltne nasmeh

misli ji oddivjajo
v Gorico
na pokriti plac*

gostobesedna šiora* Meri
dobrikajoče žubori
v narečni italijanščini

obilno roko
potopi globoko v usnjeno boršo*
počasi izvleče pisano vrečko


mama

zakaj

laži

Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
22. 12. 2010 ob 22:00
Spremenjeno:
22. 12. 2010 ob 21:00

Mislim, da bo tako najbolje.

Miklavž

bosa deklica
obstane sredi kuhinje
na mrzlih skrlah*

zazna žarenje pisane vrečke

spregleda

pogoltne nasmeh

misli ji oddivjajo
v Gorico
na pokriti plac*

gostobesedna šiora* Meri
dobrikajoče žubori
v narečni italijanščini

obilno roko
potopi globoko v usnjeno boršo*
počasi izvleče pisano vrečko


mama

zakaj

laži

Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
22. 12. 2010 ob 22:32
Spremenjeno:
22. 12. 2010 ob 21:32

Naj tu odložim še to, ki ni za objavo, obenem bi jo bilo škoda izgubiti v moji prepolni beležki;)


Jaslice

Gorica v predbožičnem času
zimski piš se ujedljivo pretaka med goriškimi palačami
na trgu se spoji z porajajočo nočjo
zgoščen hlad se jima tihotapi pod obleko
deklica steče
po tlakovanem pločniku votlo odmeva
pred izložbo knjigarne si oddahne
jaslice so še vedno tam
proseče dvigne pogled
poišče mamine oči
ona nemo odkima

tiho pristopi stari gospod
sključen se opira na palico
stara kučma mu sili čez ušesa

vidi hrepenenje v otroškem pogledu
poboža kodrasto glavico
vstopi
lastnic pokaže na jaslice poželenja
ona jih zavija v z zlatimi zvezdicami potiskan papir
na lesenem pultu zazvoni velika izrezljana blagajna
tresoča roka odšteva lire

mami je nerodno
zardeva
se brani
punčka žari
ob prsi si pritiska v darilo

na od gub razbrzdanem obrazu se porodi nasmeh
iz sivega očesa kane solza
potem samo še govori
o vojni
Dachau
ukradeni družini
ostalo je premoženje
kaj mu bo denar
je čisto sam

bodi dobra mala
ob jaslicah moli zame
dahne ujet v past spominov

med mrmranjem burje oddrsa v praznični blišč mesta

Če ne bo gotova za letošnji Božič, bo morda do drugega;))

Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
25. 12. 2010 ob 22:31
Spremenjeno:
25. 12. 2010 ob 21:31

Tako Miklavž je objavljen, tu je še nekaj popravkov Jaslic.


Jaslice

božični večer
zadnje hitro bežeče ure

deklica obstane pred okrašeno izložbo

še vedno so tu
si z olajšanjem oddahne
proseče dvigne pogled
poišče mamine oči
ona nemo odkima

zimski piš se ujedljivo pretaka med goriškimi palačami
zapleta se v porajajočo temo
zgoščen hlad se jima tihotapi pod obleko

tiho pristopi sključen starček
poboža kodrasto glavico
in odločno stopi v knjigarno
lastnici pokaže na jaslice poželenja
ona jih zavija v z zlatimi zvezdicami potiskan papir

na lesenem pultu zazvoni velika izrezljana blagajna
tresoča roka odšteva lire

mami je nerodno
zardeva
jeclja
ne
saj ni treba
stare so še čisto dobre

otrok žari
na prsi si stiska zavoj

na od gub razbrzdanem obrazu se izriše nasmeh
iz sivega očesa kane drobna solza
potem samo še govori
o vojni
Dachau
smrti
ki mu je ukradla družino
le njega je milostno pustila pri življenju
omeni
premoženje
kaj mu bo denar

bodi dobra mala
in moli zame
dahne in se izmota iz klopca morečih spominov

med mrmranjem burje oddrsa v praznični blišč mesta

Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
27. 12. 2010 ob 21:37
Spremenjeno:
27. 12. 2010 ob 20:37

Še nekaj popravkov, predvsem brisanja;)

Jaslice

božični večer

deklica se zazre v okrašeno izložbo

poišče mamine oči
ona ji nemo odkima

zimski piš
se ujedljivo pretaka med goriškimi palačami
zapleta se v porajajočo temo
kot zgoščen hlad
se tihotapi pod obleke

tiho pristopi sključen starček
poboža kodrasto glavico
in stopi v knjigarno
pokaže na jaslice poželenja

na lesenem pultu zazvoni velika izrezljana blagajna
tresoča roka odšteva lire

mami je nerodno
zardeva
jeclja
ne
ne
saj ni treba
stare so še čisto dobre

otrok žari
k prsim pritiska zavoj

na od gub razbrzdanem obrazu se izriše nasmeh
iz sivega očesa kane drobna solza
potem samo še govori
o vojni
Dachau
smrti
ki mu je ukradla družino

kaj mu bo denar

bodi dobra mala
in moli
dahne

med mrmranjem burje oddrsa v praznični blišč mesta

Verjetno bi se dalo še nekoliko krčiti(naj bo za nocoj dovolj).

Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
28. 12. 2010 ob 11:25
Spremenjeno:
28. 12. 2010 ob 10:25

Naj dodam "nočno" varianto prve kitice, ker se bojim, da do večera izpuhti v eter;)

Jaslice

božični večer

obstaneta
zazrti v okrašeno izložbo

deklica dvigne pogled
srečata se
prošnja
in nemoč
mama nemo odkima

zimski piš
se ujedljivo pretaka med goriškimi palačami
zapleta se v porajajočo temo
kot zgoščen hlad
se jima tihotapi pod obleko

tiho pristopi sključen starček
poboža kodrasto glavico
in stopi v knjigarno
pokaže na jaslice poželenja

na lesenem pultu zazvoni velika izrezljana blagajna
tresoča roka odšteva lire

mami je nerodno
zardeva
jeclja
ne
ne
saj ni treba
stare so še čisto dobre

otrok žari
k prsim pritiska zavoj

na od gub razbrzdanem obrazu se izriše nasmeh
iz sivega očesa kane drobna solza
potem samo še govori
o vojni
Dachau
smrti
ki mu je ukradla družino

kaj mu bo denar

bodi dobra mala
in moli
dahne

med mrmranjem burje oddrsa v praznični blišč mesta

Lp, Lea

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
28. 12. 2010 ob 17:47
Spremenjeno:
28. 12. 2010 ob 16:47

Pozdravljena, Lea, uh, komaj ti sledim! Si pa res zagnana.
Rada bi te opozorila, pri nenehnem črtanju, da je včasih (zaradi jasnosti pesmi, da ne postane povsem "neprizemljena") dobro ohraniti tudi kak "realistični del", kot npr. v prvi verziji si imela dobro postavljeno:

deklica steče
po tlakovanem pločniku votlo odmeva
pred izložbo knjigarne si oddahne
jaslice so še vedno tam
in morda tudi to:
poišče mamine oči
ona nemo odkima

pač pa se mi zdi preobložen tale del:
na od gub razbrzdanem obrazu se izriše nasmeh
iz sivega očesa kane drobna solza

obraz se zguba v nasmeh
(hm, tista solzica pa res nimam ideje, kako bi jo povedala bolj stvarno in manj "klišejsko")

Nisem se čisto natančno posvetila vsem verzijam, tole je drobcen izziv, malo za "glodanje"... Lea, kar tako naprej.
Lp,
Ana

Zastavica

Lea199

Poslano:
28. 12. 2010 ob 21:34
Spremenjeno:
28. 12. 2010 ob 20:34

Pozdravljena Ana!

Hvala za napisano, predvsem, da si me ustavila. Mislim, da sem ravno v nekem obobju brisanja.
Torej poskusimo malo "počarat" z uporabo tvojih nasvetov.

Jaslice

deklica steče
po tlakovanem pločniku votlo odmeva
pred izložbo knjigarne si oddahne
jaslice so še vedno tam

poišče mamine oči
ona nemo odkima

zimski piš
se ujedljivo pretaka med goriškimi palačami
zapleta se v porajajočo temo
kot zgoščen hlad
se jima tihotapi pod obleko

tiho pristopi sključen starček
poboža kodrasto glavico
in stopi v knjigarno (ker omenjam dvakrat knjigarno, bi bilo morda bolje tu trgovina ali lokal)
pokaže na jaslice poželenja

na lesenem pultu zazvoni velika izrezljana blagajna
tresoča roka odšteva lire

mami je nerodno
zardeva
jeclja
ne
ne
saj ni treba
stare so še čisto dobre

otrok žari
k prsim pritiska zavoj

obraz se zguba v nasmeh (tu bi dala v začetku verza star ali starčev ?)
ovlažijo se lica (morda je za tisto solzico dovolj)
potem samo še govori
o vojni
Dachau
smrti
ki mu je ukradla družino

kaj mu bo denar

bodi dobra mala
in moli
dahne

med mrmranjem burje oddrsa v praznični blišč mesta

To je zadnja varianta s tvojimi popravki, bom še nekoliko "glodala".

Lp, Lea

Zastavica

 1 2 3 4 >   Zadnja ›

Komentiranje je zaprto!