Za skrivališče, mislim, da ne bo tako težko, jih bom že utaknila v kakšno ropotanico ali pod stopnišče (Lahko samo v temačne kote ali na prašno podstrešje):) Poskusim skup spravit, da vidim kako se bere. Hvala:) Lp, Lea
stopi tik ob vrata zdrsne na kolena uho pritisne ob ključavnico
Zdaj brat:)
Prijateljem se ni treba skrivati v temi, v gradu je veliko prostranih in svetlih soban.:)) "Hvala prijatelji," prinesli ste mi veliko novih kamenčkov o lepoti tistih dni.
Nocoj sem nekoliko pozna. Pesem je končno rodila spomine, še do včeraj, mlačna, golo naštevanje, je zaživela. Grad, morda bi lahko rekla celo palača, dokaj "moderna" zgradba v središču vasi. Z velikimi okni, ki pomenijo dovolj svetlobe. V tistem času dobro vzdrževana, služila je za šolo (dve učilnici), tri stanovanja, dvorana. V predprostoru v pritličju je bil vodnjak, za deklico je bil pravo čudo. Tu so stanovali mlada družina s tremi otroki in dva starejša para, ki sta skrbela vsak za dva vnuka. Pogosta usoda nezakonskih otrok v tistega časa, ko zanje ni bilo doma v novi mamini družini. Šolska malica, brezplačna in mmm..., tako dobra. Zanjo je poskrbel rdeči križ, hrana je prihajala z zahoda. Lonček toplega mleka ali celo kakava, rezina kruha, košček sira, kocka trde marmelade in najboljše, čokoladna margarina. Vse to in še več je sinoči zaživelo v barvah, kljub temi. Splačalo se je.
Sedaj k popravkom: Sanjarjenja
mala potuje križem kražem skozi kraje čas
zaživi v zgodbah druži se z junaki
ob pogledu na stari grad se zave
v tišini se povzpne po sivi kači kamnitih stopnic
spet zamujam jo prešine
prijatelji iz odsanjanih zgodb se razkropijo
poskrijejo se v udobju prostranih soban zdolgočasenih od čakanja na pobeglo gospodo
postoji pred učilnico
potrka negotovo pritisne na kljuko
potiho zajeclja zdravo opravičite mi prosim
takoj ven na hodniku počakaj zaukaže mlada učiteljica naveličana vsakodnevnega zamujanja
deklici je hudo rada bi slišala razlago
domisli se
stopi tik ob vrata zdrsne na kolena uho pritisne ob ključavnico
Mislim, da je sedaj veliko bolje.
Dodajam še dva popravka, sobanam poklonim razlago:
zdolgočasenim od čakanja na pobeglo gospodo
pri učiteljici, dodam:
vsakodnevno
Ker me čaka dokaj natrpan popoldan, je bolje, da so popravki zabeleženi:)). Zvečer bom razmislila, če je to to;), trenutno mi je všeč.
Pozdravljena, Lea, o, kako jih stresaš in pretresaš!
Pri hlačkah mala nerodnice sem se že večkrat vprašala, ali ne bi bilo dovolj samo: oblečena v kratke hlače. Vse drugo se mi zdi lepo tekoče, zelo dobro ubeseden spomin in hkrati ujeto občutje, neka posebna svetloba otroštva, skratka, dokončano.
Pri Sanjarjenju se mi zdi, da bi bilo (če ohraniš nespremenjene verze) bolj "logično" tako:
zaživi v zgodbah druži se z junaki
v tišini se povzpne po sivi kači kamnitih stopnic
ob pogledu na stari grad se zave
spet zamujam
prijatelji iz odsanjanih zgodb se razkropijo
(v nadaljevanju pa se mi zdi "pregosto" povedano - glede na prej zapisano, kako bi zvenelo tole malce okleščeno?: poskrijejo se v sobane zdolgočasene od čakanja na pobeglo gospodo
Zaključek mi je vešč, tudi to, da se nekako nedovršno konča z dekličinim prislanjanjem ušes na ključavnico.
Morda bi ti pomagalo tudi glasno branje, da se lažje odločiš, katera verzija ti je bolj pri srcu.
Hvala Ana, nocoj sem nekoliko pozna (sem se izgubila na netu). Torej na hitro, glede Male nerodnice, res me nekoliko moti tisti del. Vem tudi, da imaš glede hlač popolnoma prav. Vendar se vsaj nocoj nočem odločit. Sem v dilemi ali naj imam tekočo pesem ali spomin, ki je tako zelo živ (če zamižim vidim tiste hlače).
Kar se tiče soban, takih ali drugačnih ni problema, lahko jih brišem in to brez kakeršnekoli škode ali bolečine. Seveda bom to počela jutri ali celo kasneje. Zaključek sem pustila namerno nekje v zraku. Glede branja, ne vem, če mi bo pomagalo (ne znam ravno dobro brat;)). Seveda bom poskusila (in sem že;)). Sicer imam trenutno v delu kar nekaj pesmi, katera bo našla pot na pesem.si, bom videla sproti.
Pozdravljena Ana, sklenila sem, da pustim času čas, pa mi ne da miru. Tvoji nasveti se mi zdijo zelo dobri. Obenem ugotavljam, da prihajam v obdobje, ko me bo treba učit izčiščevanja (izločanja neptrebnih besed, do sedaj sem imela problem s prekratkimi pesmimi). Torej, s tem, da so se prijatelji razkropili, sem povedala dovolj (ni mi treba pisati, kam so odšli in kaj počnejo sobane, to tako sodi v drugo zgodbo). Mislim, da bo veliko bolje tako:
Sanjarjenja
mala potuje križem kražem skozi kraje čas
zaživi v zgodbah druži se z junaki
v tišini se povzpne po sivi kači kamnitih stopnic
ob pogledu na stari grad se zave
spet zamujam
prijatelji iz odsanjanih zgodb se razkropijo
ona postoji pred učilnico
potrka negotovo pritisne na kljuko
potiho zajeclja zdravo opravičite mi prosim
takoj ven na hodniku počakaj zaukaže mlada učiteljica naveličana vsakodnevnega zamujanja
deklici je hudo rada bi slišala razlago
domisli se
stopi tik ob vrata zdrsne na kolena uho pritisne ob ključavnico
Tako mislim, da bo veliko bolje, sedaj bom oddala sporočilo, ker bom potem veliko laže brala.
No, sedaj še o Mali nerodnici, ni bilo lahko vendar sem se odločila. Koga, ki bo bral pesem zanimajo rožice, sama pa tako vem, kakšne so bile tiste hlače;) Nekaj časa sem razmišljala le o krajšanju:
Mala nerodnica
oblečena samo v kratke hlače (bele potiskane z rdečim cvetjem)
Torej naj bo:
Mala nerodnica
oblečena samo v kratke hlače
božajo jo gladki prsti toplega zraka
bosa stopa proti vratom v sonce ki slika poletje
ponosna ker zmore odločno pomaha papa papa papa
sproščen smeh se razlije v neroden padec čez prag
ustnice nabere v šobo in plane v jok
Za nocoj bo dovolj, še branje in morda popravek, če kaj močno štrli. Hvala:) Lp, Lea
Pozdravljena Ana, nocoj sem si ponovno vzela čas za Sanjarjenja. Imam idejo, za katero ne vem, če je ravno dobra. Zato bom vesela, če mi napišeš, kaj misliš o tako "okleščeni " pesmi. Najprej bi spremenila naslov, nato izpustila prvo kitico, ki mi ni posebno všeč. Torej:
Sanjarka
zaživi v zgodbah druži se z junaki
v tišini se povzpne po sivi kači kamnitih stopnic
ob pogledu na stari grad se zave
spet zamujam
prijatelji iz odsanjanih zgodb se razkropijo
ona postoji
potrka
negotovo pritisne na kljuko
potiho zajeclja zdravo opravičite mi prosim
takoj ven na hodniku počakaj zaukaže mlada učiteljica naveličana vsakodnevnega zamujanja
deklici je hudo rada bi slišala razlago
domisli se
stopi tik ob vrata zdrsne na kolena uho pritisne ob ključavnico
Pri "ona postoji", sem brisala "pred učilnico". Za naslov upam, da je v redu, v SSKJ, ga najdem. Morda bi brisala še "kamnitih".
Zelo bom vesela, če nadeš čas, da mi odgovoriš. Če bi bila Vrhnika bliže, bi z veseljem prišla na delavnico v živo.
Nikakor mi ne gre, nisem zadovoljna, niti s Furjo, ki je očitno preobložena, niti s to, ki je sedaj preveč v živo okleščena. Trenutno poskusim z še nekaj opilki, čeprav bi jo bilo verjetno veliko bolje pusti za nekaj čas. (z Starim borom mi je uspelo po več kot letu. No v resnici sem se večkrat vračala tja. Zelenega pajka imam na muhu že od Sinjega vrha, ne gre in ne gre). Morda bi bilo celo dobro objaviti, kar je in nato se lotiti znova. Kaj pa vem, trenutno imam dve levi roki ali prazno glavo.;) Kot si to kdo lahko predsavlja;) Torej, morda tako:
Sanjarka
potuje križem kražem skozi kraje čas
zaživi v zgodbah druži se z junaki
v tišini se povzpne po sivi kači kamnitih stopnic
ob pogledu na stari grad se zave
spet zamujam
prijatelji iz odsanjanih zgodb se razkropijo
mala postoji
potrka
negotovo pritisne na kljuko
potiho zajeclja zdravo opravičite mi prosim
takoj ven na hodniku počakaj zaukaže mlada učiteljica naveličana vsakodnevnega zamujanja
deklici je hudo rada bi slišala razlago
domisli se
stopi tik ob vrata zdrsne na kolena uho pritisne ob ključavnico
Ana, če najdeš kaj časa bom vesela. Seveda nimaš sile, vem da imaš obveznosti, ki so veliko bolj pomembne. Kolikor se poznam, bom vedno znova nekaj brkljala, tako da ne bova ničesar zamudili, če me tokrat spregledaš;).
Lea, to je to. Mislim, da si zdaj toliko izčistila Sanjarko, da jo je na tem mestu najboljše objaviti. In o Mali nerodnici mislim enako. Res je naporno to piljenje in največja nevarnost je, da se prevesiš čez rob - da popravljaš še potem, ko že vse lepo stoji na pravih mestih. Preberi si ju naglas, morda tudi še čisto prvo verzijo, pa čestitaj si za prehojeno pot vštric s pesmima - in ju objavi. Lepo bodi (zdajle je res napeto, ta teden gremo v tisk zbornika - pa še zadnje malenkosti, korekture ...). Ana
Hvala Ana, res sem ti hvaležna za vse, kar mi daješ:). No, saj ne gre toliko za napor, bolj za nezadovoljstvo same s seboj. Še sreča, da na forumu ne morem brisat. Se popolnoma strinjam, da preveč popravljanja škodi. Prebrala sem prve poskuse, hm, ... sedaj sem mnenja, da sem kar dobro popilila;) Sanjarko objavim, verjetno že jutri. Popoldne sem, v razgretem avtu razmišljala o novem spominčku, nič izpiljenega, tako malo za hec;) Tudi tebi vse lepo:) Komaj čakam srečanja:) Hvala! Lea
Da mi ne bo preveč dolgčas, nadaljujem. Bil 3. maj 1956, očetov stric je praznoval 58. rojstni dan. Mala je prosila mamo, naj ji nareže šopek in odhitela mu je voščit. Zelo nenavadno darilo za starejšega kmeta, ki je bil veseljak se je temu nasmejal in sledila je nagrada visoko na Pramovemu hrbtu. Tam spodaj je bilo vse tako majhno.:)
Snežene kepe
mala izproži roko vse najboljše
strica zabava in čudi obenem iskre se prižigajo v hudomušnih očeh usta se razlezejo nasmeh se širi do ušes
tršati kmet gleda svoj prvi šopek
pridi imam nagrado zate
trdno prime deklico v čokati roki jo dvignejo skoraj do nebesnega svoda
posede jo na konja
spodaj je vse tako majhno kot bi iz spoštovanja pokleknila okolica
Med kuhanjem kosila sem po radiju slišala o ponovnem primeru ošpic v Sloveniji. Spomnila sem se, kako hudo je bilo, ko sem sama zbolela za ošpicami. Stara sem bila okrog 9 let. Slabo sem se počutila na poti iz šole. Želela sem se spočiti na deblu, tam sem zaspala, ko sem se prebudila sem bila polulana, iz nosa sem krvavela, kašljala, neznosno me je bolela glava, oči so me pekle. Res krut spmin. Na hitro ga bom zapisala, predvsem zato, da ga ne pozabim.
Ošpice
utrujena deklica sede na hrastov hlod
pobožana od spomladanski žarkov zaspi
prebudi jo kašelj
v izviru nosnic rojene lepke kaplje krvi slikajo rdeče rože na krilo
mala sedi med toplimi gubami razmočenega blaga urin v velikih kapljah curlja po hrapavi koži mrtvega debla
otrok se pobito odvleče proti domu
boli jo glava pečejo veke
mama ji položi roko na čelo in pogleda v grlo maruške reče in jo spravi v posteljo
Prazniki so dnevi, ko so upokojene none najbolj utrujene. Sinoči sem pisala z tistim "moram". Zares sem bila zdelana, tako da sem pisala v prvi osebi:). Ošpice moram najprej preimenovat v "maruške", res je, takrat sem se počutila neznosno slabo:(. Malenkost bom popravla, v naslednjih dneh, pa poskusila, resno piliti.
Maruške*
utrujena deklica sede na hrastov hlod
pobožana od spomladanskih žarkov zaspi
prebudi jo kašelj
v izviru nosnic rojene lepke kaplje krvi slikajo rdeče rože na krilo
mala sedi v topli luži med gubami razmočene obleke
urin v velikih kapljah curlja po hrapavi koži mrtvega debla
otrok se pobito odvleče proti domu
boli jo glava pečejo veke
mama ji položi roko na razgreto čelo pogleda v grlo maruške ugotovi
maruške* - ošpice
Snežene kepe so mi kar všeč. Sprašujem se le, da nisem v zadnji kitici, preveč odlebdela iz realnosti (čeprav sem takrat, približno tako razmišljala):)
Snežene kepe
deklica izproži roko s šopkom belih rož vse najboljše
strica zabava nenavadno darilo
v hudomušnih očeh se prižgejo iskrice
usta se razlezejo nasmeh postane širok
pridi imam nagrado zate
s čokatimi prsti jo trdno prime in dvigne visoko skoraj do modrega pokrova neba
mala se znajde na Pramovem širokem hrbtu
spodaj je vse tako majhno
kot bi iz spoštovanja pokleknila okolica
Seveda bo treba tudi tu kaj spremeniti (ob priliki, ko se utrne misel, beseda:))