Forum
- Datum objave:
31. 07. 2009 ob 15:49 - Spremljaj
- Število komentarjev: 100
- Piše: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 12280 krat
pesmi iz klišejev
Ena malo bolj dopustniška ideja mi je padla na misel.
Odpiram delavnico, v kateri bi zbirali verze in pesmi, sestavljene iz samih utečenih besednih zvez, torej klišejev!
Osnovni namen je seveda ta, da bi v tej delavnici izrabili vse svoje zaloge znucanih besednih zvez in jih potem ne bi bilo več treba tlačit v prave objave
Inovativnost je dovoljena samo v smislu hudomušnosti ;)
Lidija
PS:
Bi kdo rad začel?
odlično!
danes imam ravno čas in ni hudič, da se ne bi spomnil kaj primernega ...
je pa izredno težko.
lpd
..bo še res kaka popevka ratala iz tega za MMS :D
Poslano:
31. 07. 2009 ob 19:56
Spremenjeno:
30. 01. 2012 ob 23:51
da se mi je razbolelo;
šla si tiho brez slovesa,
rdečih lic kot zrela pesa;
odnesla si mi prt z mize,
a bolj pogrešam tvoje zize;
vrtnica je ovenela,
tvoja slika pa zbledela,
cmok v grlu mi tiči
bleda luna pa molči;
se kdaj vrnila boš nazaj
v najin majhen, topel raj?
vrni mi vsaj cd player,
da bom pred sosedo frajer;
morda bo znala boljš ko ti
mi solze brisati z oči.
ti ostani pa pri njemu,
v njegovem slinastem objemu;
gre mu le za tvoj denar,
tebe mu je figo mar.
jaz sem res imel te rad,
pa čeprav sem bil premlad;
on pa star je in smrči,
seksat se mu ne mudi.
huh ...
Ampak najbrž bom tudi sama poprijela za ta hud izziv;-)
Lp, Ana
[url=NIČ VEČ avtor širin.gol[/url]
Lp,
širin.gol
Poslano:
31. 07. 2009 ob 22:07
Spremenjeno:
02. 04. 2013 ob 23:16
Pa pol škatle napolitank sem zraven zmazala:D
Če bi hotela iti "do konca", bi najbrž dodala še kakšne "standardne" pridevnike, kot:
ne pišem pesmi lepe zate več
ti ne ubereš zame cvet dehteč
ne polagam upov vate dan in noč
ne praviš več, da rad bi bil moj mož.
Seveda bi se dalo reč še bolj sklesat v kliše ;-)
Lp, ana
Seveda so tudi taki poskusi dobrodošli, kaj praviš, Lidija?
klišejsko lep večer,
Ana
Pesmi tvoje pa še berem:))
Lp,M
Seveda, Ana, vse to "paše noter".
Dani, go on ...
in vsi ostali!
Ampak, predlagam, da se z njimi (temi monadami) zabavamo kar tule na forumu, v tej delavnici in jih ne lepimo v objave med nove pesmi. Bo še kdo mislil, da mislimo resno!
:)))
globina duše moje
me je trpko zabolela
ko sem s solzami na licu
zadnjič te močno objela
rdečo vrtnico si s trni
dal mi v roko mojo belo
da srce bi moje mehko
še močneje zaskelelo
v daljave zrem neskončne
greje me le vroča kri
misel na tolmune modre
in na srečo davnih dni
ko sva zlate niti predla
čez ljubezen najino
in sva pol sveta obredla
vmes je vse v maloro šlo --
:)
hm, priznam, težko ...
ampak bo.
L
Klišejske so vsekakor tudi rime :)))
Res bi bila lahko še bolj klišejska, ker pa je nastala na "dih", je ne bom spreminjala.
Tukaj je še ena iz mojih pesniških začetkov, ki mogoče ne bi bila tako slaba, ker pa sem hotela rimo, je na koncu izzvenela precej klišejsko:
Šla sva po poti
dišala je trava,
bilo je usojeno,
da se spoznava.
Peli so črički,
žarela je luna,
midva objeta
onkraj tolmuna.
Včasih sva daleč,
včasih sva sama,
ljubezen je nitka,
ki teče med nama.
Pustiva zdaj sreči,
naj dela za naju,
najlepše stvari
zgodijo se v maju.
ko luna je bleda,
modrina oči
me zasanjano gleda.
Objemi me strastno,
pobožaj mehko,
naj plišasta (žametna!) noč
gre v žareče nebo.
Se zvezde prižigajo,
sonce zahaja,
ponesi na vetru
me do vhoda raja.
Jaz nežno pobožam
ti lice kosmato,
poljubim na usta in
brado možato.
Potem se ustavim
da me ne odnese;
da rok , ki te hočejo,
kam ne zanese ...
Kar tebi bom dušo,
telo prepustila,
da vest ne bo pekla,
ne bom naredila,
nič takega,
kar bi težilo srce.
A ti le korajžno.
No, ne ustavljaj se.
Srce v ognju vročem
v rdeč žar dogoreva,
naj noč bo neskončna,
saj belega dneva
rumeni sij žarkov
te sanje zatre.
In jutri naj mavrica
nov dan začne.
............
Uh, me je zmatrala.
;)
Lidija
V tvoje žametne oči
potonem.
Sežem k zvezdam,
ki jih nosiš na dnu srca.
Prepleteva se v strasten objem.
Kristalni tolmuni noči
se mavrično lesketajo.
;)
Kerstin
Komentiranje je zaprto!