Forum
- Datum objave:
31. 07. 2009 ob 15:49 - Spremljaj
- Število komentarjev: 100
- Piše: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 12283 krat
pesmi iz klišejev
Ena malo bolj dopustniška ideja mi je padla na misel.
Odpiram delavnico, v kateri bi zbirali verze in pesmi, sestavljene iz samih utečenih besednih zvez, torej klišejev!
Osnovni namen je seveda ta, da bi v tej delavnici izrabili vse svoje zaloge znucanih besednih zvez in jih potem ne bi bilo več treba tlačit v prave objave
Inovativnost je dovoljena samo v smislu hudomušnosti ;)
Lidija
PS:
Bi kdo rad začel?
Le trni
so od vrtnic ostali.
Ljubezen in sreča
postali sta spomin.
Po licu mi polzijo
biseri solz.
Duša
dehti v žalosti.
Krvavi
ranjeno srce.
Le kje si?
Katastrofa na kvadrat;)))
Lp, Lea
urednica
Poslano:
10. 01. 2011 ob 21:28
Spremenjeno:
30. 01. 2012 ob 23:44
še kdo, no, kje ste vsi?
Zapuščena
Nekoč si me ljubil,
mi dušo pogubil,
potem pa nesrečno
zapustil me ti.
Sem mes'ce jokala
in pisma pisala,
da kamen še trdi
zmehčala bi;
sem se poniž'vala,
da vse bi ti dala,
rotenje te moje
doseglo več ni.
Bom kup'co nalila
in strup ves izpila,
od boli peklenske
mi roka drhti;
ko si bom zavdala,
na tleh obležala,
v drugem naročju
smejal se boš ti.
Ti ljubiš zdaj drugo,
a jaz bom šla v trugo,
za mojim pogrebom
vsi bodo šli;
me pomilovali
in se spraševali,
le kdo je morilec
teh mladih oči.
Te grob ne zanima
- a zdaj je že zima,
v tvojih me mislih
že davno več ni.
Dobro, v zvezi z ljubeznijo so klišeji dobro predstavljeni; kaj pa ostale teme? Pa ni nujno v rimah (saj govorimo o vsebini, ne o obliki).
LP, mcv
Poslano:
10. 01. 2011 ob 21:47
Spremenjeno:
30. 01. 2012 ob 23:45
Rdeča vrtnica
Vrtnico rdečo, žarečo,
omamno dišečo,
ljubezni simbol,
Ti poklanjam....
so trenutki bolečine....
so trnja bodice....
so to ljubezni sestrice....
Mir in sprava med nama
so listi zeleni....
kljub drobnim bolečinam,
ljubezen in sreča,
Z roko v roki greva skozi življenje....
Zdaj pa naj še kdo reče, da me niste veliko naučili tu na pesem.si. Hvala prav vsem!
Lp, Lea
- šumenje valov
- dedek Mraz na saneh s kraguljčki
- mraz v srcu
- mavrica po dežju kot upanje na boljše čase
- zvezdna noč
- skrit v meglicah
- vroča strast
- hvala za rože
- ladja v viharju kot življenje
- reka življenja
- grenke solze
- oprosti, ker sem te ranil
- neosvojljiva trdnjava
- dolga bela cesta
- sladek poljub
- lepa roža ima trnje
- varno zavetje
- zelena zavist
- biser v školjki
- zlomljene peruti
- brati med vrsticami
- nerodovitnost puščave
- ...
Ali se komu zdi, da nekatere od teh (še) niso klišeji?
kako sladko se boš smejala
ko me boš končno pokopala
pod svojmi zlatimi lasmi
še grenke solze boš točila
če se ne boš ti poročila
mi končno gledat naučila
pred tekmo Urugvaja in Čila
„Kako kruto zna biti življenje.“
Lp, Lea
Nekateri so sicer zelo splošni in sodijo v tiste, ki so lahko "klišejsko uporabljeni" ali pa tudi ne Npr, "hvala za rože" ali "oprosti, ker sem te ranil". Je pa res da te vrste izrazi, če jih uporabimo v poeziji, v 90% izpadejo klišejsko.
Ena od vaj, ki smo jo delali tudi na delavnicah na Sinjem vrhu, je najti sveže izraze (kliše :) ) za klišeje :)
Lahko pa se te besedne zveze uporabi v originalnem, novem načinu in da pesmi poudarek.
naj poskusim (to ne bo sonet iz "samih klišejev", pač pa nekateri tvoji izpostavljeni primeri v hitrem sonetu:)
Kot šum valov se v nas zdaj smrt oglaša
pove nam: vaše varno sem zavetje
predajte meni svojih vdihov štetje
v meglice skritavsa vprašanja vaša
nerodovitna vaša je puščava
vi pa trdite da kot v zvezdni noči
vse jasno vidite in po pomoči
ne rjovete nič več. Jaz sem pojava
ki vam bo ljubko, živo stvarnost vklela
Ne, med vrsticami ni treba brati
vam vsako upanje takoj bom vzela
sem biser v mračni školjki, črna mati:
peruti vam polomim na dva dela
Ne boste mogli mavrice več klati.
hvala za inspiracijo:) Obljuba (sonet) avtor kočijaž
;)
nekako v tem smislu ...
LP, Lidija
ona pa me je gledala
kot tele v nova vrata
(stal sem namreč pred vrati znamke Marles Nova Gorica)
lp S.
Lp. DUSANN
Vprašanje smrti v poeziji je resnično sveže in izvirno.
LP, mcv
Vrašanje smrti v poeziji ni izvirno ampak najbrž večno. Večno neizrabljeno.
LP, lidija
o bela bela smrt
pogrni črni prt
življenja dolga reka
se v večnosti izteka
ko se dotaknem tvoje gole kože…
Ko zazrem se v globino tvojih oči,
v meni divja strast se prebudi.
Rada imam tvojo bližino,
saj v meni zbujaš domišljijo.
V glavi se pokvarjene mi misli rodijo,
z vso hitrostjo na zunanji svet hitijo.
Všeč mi je tvoj poželjiv pogled,
ljubim tvoje vroče ustnice,
všeč mi je, ko me prikleneš nase,
za vedno te želim imet' le zase.
Najine igrice so strastne,
želje obeh so popolnoma jasne.
Krasne so s tabo noči,
kadar poželjivo me gledaš v oči.
Zato brž se prepustiva ritmu noči,
naj se v glavi nama zavrti.
Da skupaj poletela bova v nebo,
boš videl, kako lepo nama bo.
Od užitka vpila bi najraje,
kadar tvoje telo mojemu se daje.
Ko nežno me masiraš,
medtem ko divje vame prodiraš.
Vpijem, vzdihujem, kričim…
Počutim se, kot da nekje lebdim.
Nabijam se na tvojo veličino,
v stegnih čutim sladko-pekočo bolečino.
Predajava spolni se nasladi,
položaje menjujeva, kot svoj dom nomadi.
Zdaj na mizi, zdaj na tleh,
divji je ta najin ples.
Daj, do konca me popelji,
s svojim tempom me zapelji.
Kot še nikoli me utrudi
in strastno me poljubi.
Oba doseževa vrhunec,
mokra padeva na tla.
Ta noč za naju divja je bila,
polna užitkov, povsem brez solza.
:) DIVJA STRAST avtor Smrketa Smrkec
Lep pozdrav, DUSANN
Poslano:
30. 01. 2012 ob 21:35
Spremenjeno:
30. 01. 2012 ob 23:05
Zimska mavrica
Pogled polzi. Ve. Umetelno stkana lesketajoča se pajčevina v najtemnejšem kotu skriva zahrbtnega pajka.
Od solz vlažno otroštvo.
Preprosta, otožna zgodba.
Valovi bolečine, čas odrekanja in strogo odmerjene kapljice veselja.
Neskončna cesta skozi pustinjo. Redke oaze izvabijo nasmeh.
Brat v dvojcu brez krmarja pluje med čermi vse do neizbežnega brodoloma. Bolečina. Smrt. Pravica odkima in čez čas prikima. Dolgovi so poplačani.
Se je splačalo?
Pot na kalvarijo. Trmasto vztrajanje. Vera. Upanje.
Pride bolezen.
Zima prinese olajšanje. Sence izginjajo. Utvara? Resnica? Urok sanj?
Ostaja s trte odpadel list, suh in negiben.
V izmozgano telo se naseli iskriv duh. Na misel prihajajo besede v njenih štirih jezikih. Niti ne ve, v katerem izmed njih razmišlja, v enem ali v vseh hkrati.
Prestopi mejo in z enim samim korakom stopi v mavrico.
Tu pa link, kako se klišejem napove vojno in zmaga http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/60383/onkraj_neskoncij/1/#komentar69387
Ugotavljam, da sem preživela skozi celotno temo (čeprav vsi veste, da imam alergijo na klišeje). Pa bom spisala pesmico iz klišejev, na katere sem najbolj alergična.
Puščica zadela moje je srce,
brez tebe živeti več ne gre.
Že ves dan nič ne jem,
pa tudi nikamor več ne grem.
Ničesar na tem svetu ni
tako popolnega, kot si ti.
Ni zvezde bolj žareče,
ni srca, ki bolj hrepeneče,
bi gorelo le zate ljubeče.
In če danes jaz umrem,
iz nebes samo nate zrem.
In jada, jada, jada ... jada, jada, jada ...
Evo, pa ne zamerit, ampak morala sem dati te klišeje iz sebe, ker mi grejo res totalno na živce ... ;)
Komentiranje je zaprto!