Forum
- Datum objave:
02. 04. 2009 ob 01:06 - Spremljaj
- Število komentarjev: 531
- Piše: Aleksandra Kocmut - Kerstin
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 54176 krat
HAIKU - delavnica
Lepo pozdravljeni, ljubitelji kratkih oblik!
V delavnici HAIKU lahko objavljamo haikuje, haikuide, brahke, karkoli trivrstičnega pač že.
Dobrodošle so debate, kaj je kaj, seveda konstruktivne - z utemeljitvijo, s predlogi, z razlago.
Dobrodošel je brainstorming, dobrodošle so vse iskrive ideje, ki vas preplavijo v zvezi s temi pesemskimi zrnci!
Za začetek pa še tole iz Wikipedie:
Haiku (japonsko 俳句) je trivrstična japonska pesniška oblika, ki obsega sedemnajst zlogov. Prvi in tretji verz imata po pet zlogov, drugi sedem.
Haiku skrajno zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, ki se povezuje z dogajanji v človekovi notranjosti. Prvi verz idealnega haikuja ponazarja osnovno podobo, ozračje, naznačitev čustva oziroma misli; ta podoba se včasih logično, včasih presenetljivo dopolni z zadnjim verzom, v osrednjem verzu pa je izraženo tisto, kar sproži, privede do take dopolnitve.
Haiku je tematsko svoboden, zelo pogosto pa vsebuje besedo, ki se navezuje na določen letni čas. Taka beseda lahko označuje rastlino ali žival, naravni pojav, človeško dejavnost ali slovesnost. Cvetovi češnje nakazujejo pomlad, lilije poletje, krizanteme jesen in repa zimo.
Zdaj pa le k pisanju! Utrinki čakajo, da jih ujamemo in v stihih osvobodimo.
Kerstin
dišijo po jeseni
konec poletja
Začela sem z nočjo in žabico, upam da mi je vsaj približno uspelo.
1.
Tema, dež v noči.
stopam po mokri stezi.
Žaba! Obstojim.
2.
Dežek lije in
jaz se sprehajam.
Obstanem pred žabo.
3.
Tema, dežuje ...
Listje na vlažni poti.
Priskaklja žaba.
4.
Skače žaba.
Moti negotov korak.
Dež škreblja ... kaplja.
5.
Skozi temo in
dež stopam proti
domu. Skok žabe.
6.
Dežuje v noči.
Korak na mokri cesti
ustavi žaba.
7.
Večer je teman.
Stopam v luže. Drhtim.
Zagledam žabo.
8.
Dež počasi
vlaži odpadlo listje.
V njem skače žaba.
9.
Deževni korak
mi trenutek postoji.
Priskaklja žaba.
10.
Listje na stezi,
v tla se zažira vlaga.
Žaba je umita.
11.
Žabica v mokrem
listju. Avto drvi skozi
deževno noč.
12.
Noč je šumeča.
Listje vlažna preproga.
Pozdrav žabici.
Prosim za mnenje.
Hvala!
LP, Lea
V delavnico si nanizala 12 variacij iste slike in se jih potrudila spraviti v formo haikuja. Nekatere variante so popolne, nekatere malo manj.
Po mojem mnenju je najboljši haiku, ki si ga označila s št. 10
10.
Listje na stezi,
v tla se zažira vlaga.
Žaba je umita.
Pri št. 4 ti manjka en zlog v prvem verzu:
4.
Skače žaba.-------------------------SKA_ČE_ŽA_BA (4)
Moti negotov korak.
Dež škreblja ... kaplja.
4-7-5!
Predlagam, da za vajo sama najdeš rešitev.
Kar se tiče forme 5-7-5 pa imam pripombo še na naslednje variante:
2.
Dežek lije in
jaz se sprehajam.
Obstanem pred žabo.
5.
Skozi temo in
dež stopam proti
domu. Skok žabe.
To pa zato, ker sta veznika in na začetku prvih verzov vsiljena zaradi forme. Za dodelanost haikuja je važno, da je vsaka verz zaključena poved, misel, samostojna celota in ko tega cilja ne dosežemo, je bolje "pokvariti" haiku s tem, da formo 5-7-5 zanemarimo in zgolj obdržimo obveznih 17 zlogov.
takole:
Skozi temo in dež
stopam proti domu.
Skok žabe.
Čeprav potem haiku formalno ni več popoln, je vseeno bolj prebavljiv in še vedno sprejemljiv.
Še enega takega imaš in tukaj v delavnici ga sama popravi:
11.
Žabica v mokrem
listju. Avto drvi skozi
deževno noč.
...
Prav?
Toliko zaenkrat. Upam, da sem ti malo pomagala. Vesela sem, da si se odločila poglobiti v osnovna pravila haikuja in lepo je videti, da tako hitro napreduješ.
LP, Lidija
Zanima me nepristransko mnenje in sem se odločila, da svoje stvaritve dam "na ogled". Nekaj pesmi sem že obelodanila, vendar me bolj kot ocene in vse ostalo (česar sicer še ne razumem popolnoma), me zanimajo vaša direktna mnenja.
Za začetek bi rada slišala vaša mnenja o spodnjem haikuju:
Luna na nebu.
Temne iskrive oči.
Tvoj dih v travi.
Kako je z V-jem v zadnji vrstici? Se šteje kot samostojen zlog ali ne?
V se ne šteje kot zlog, torej kot eden več, je pa eden zlog v zadnji vrstici premalo,
tko : tvoj (1) dih (1) v (0!) travi (tra1 vi1=2)=4 mora pa biti 5
v tretji popravi en zlog več, če bi dala recimo na (pa je 1) zlog pa bi bilo jih 5.
Lep nedeljki popoldan*
hope
Torej, je bolje tako?
Luna na nebu.
Temne iskrive oči.
Čudež svetlobe.
Ču-dež svet-lo-be 1-1 1-1-1 = 5 5/7/5
Čudež svetlobe in čudež v branju, lepi.
*h
Drugače se mi zdi pa tale haiku v redu, lepo ujameš trenutek pogleda v neke oči, pri čemer ti pomaga luna. Si že obiskala tole našo delavnico?
http://www.pesem.si/forum.php?action=vthread&forum=6&topic=2350
Tudi Lei, ki je prav tako nova na portalu kot ti, je delavnica prav prišla :)
Dobrodošla v imenu uredništva!
LP, Lidija
odlične variacije. 4. je pa popoln, razen tiste luknje, ki jo je omenila kočijaž. če se ti da, ga popravi in objavi :)
pelegrina
zelo lep haiku, se popolnoma strinjam.
in ko ga malo premetavam v mislih,
se mi porodi predlog:
Luna na nebu.
Temne iskrive oči
v čudež svetlobe.
v takšnem primeru pridejo odlično prav predlogi kot je v, saj ne pokvarijo forme, haiku pa še nekako bolje preteče skozi žile.
kaj praviš?
lep večer
Hvala tudi tebi Sigi!
Poskušala sem popraviti:
4.Morda bi bilo tako v redu?
Skače žabica.
Moti negotov korak.
Dež škreblja ... kaplja.
11. Tokrat se bi odločila samo za 17 zlogov. Bi šlo?
Žabica v mokrem listju.
Avto drvi skozi
deževno noč.
Tu pa ni ravno prav zlogov:
2.
Dežek lije in (5)
jaz se sprehajam.(5)
Obstanem pred žabo.(6)
Torej manjka(1)
Dežek se zliva.(5)
Mokra se sprehajam.(6)
Obstanem pred žabo.(6)
Tako zdaj upam, da bo dobro.
5.
Skozi temo in
dež stopam proti
domu. Skok žabe.
Skozi temo in dež(6)
urno stopam proti domu.(8)
Skok žabe.(3)
Zlogov je 17, vendar ne vem, če so vrstice vredu.
Bo tako popravljeno vsaj približno dobro?
Lep večer in pozdravček Lea
Še enkrat hvala. :)
Lep pozdrav,
sigi
Vesela sem.
Danes se mi je zapisalo neko čudo, ki je počasen petelinov korak.
Ne morem si kaj, da bi ga ne napisala tukaj.
Nogo ima v zraku.
Kok, ... razmišlja petelin.
Naredi korak.
Verjetno sem tudi tokrat udarila mimo. To za nocoj. Upam, da jutri spet nekaj po navodilih iz delavnice.
LP, Lea
Samo tele pikice tripičja bi izpusila, ker v haiku ne spadajo. S haikujem namreč želimo z natančno izbranimi besedami brez mašil narisati preblisk, porojen v trenutku, ki nam ga ponudi narava.
Zato pravimo, da haiku "srečamo".
Nogo ima v zraku.
Kok, razmišlja petelin.
Naredi korak.
LP, lidija
Hvala Lidija za ves trud.
LP, Lea
Tvoja "priredba" mi je sicer všeč, vendar pa bom ostala kar pri prvotnem zapisu, saj bi se v nasprotnem primeru spremenil pomen. Tega pa nočem.
mrzla ost prebode sneg,
zemlja se zdrzne.
lp
1.
Brenči čebela.
Pikne v nežno ročico.
Otroček joka.
2.
Tečna čebela
zaspano brenči. Piči.
Dete se joka.
3.
Jokca otroček.
Otekajoča rokica.
Umira čebela.
4.
Čebela v cvetu.
Razigran otrok v jutru.
Pik, krik in smrt.
5.
Leti zaspana čebela.
Jok v pomladni dan.
Čebela umira.
6.
Hlipa detece.
Rokico ogleduje.
Podi čebelo.
Še nekaj za današnji dan.
V divjanju burje.
Plešejo svoj zimski ples
drobne snežinke.
Vesela bom kakšnega mnenja.
Lp, Lea
http://sl.wikipedia.org/wiki/Haiku
Zato je prikladneje pisati haikuje ki jih "srečaš" v naravi, razen seveda, če lahko dosti dobro obnoviš kakšen pretekli trenutek ...
Še nekaj o "foto haikuju". Če napišeš haiku, ki je samo opazovanje in ne vzbudi novih miselnih povezav, prebliskov ali ki pač samo nariše neko navadno stanje, je to foto haiku, ki ima ponavadi - umetniško gledano - manjšo vrednost. Tak je recimo tvoj:
Brenči čebela.
Pikne v nežno ročico.
Otroček joka.
in tudi "sezonski":
V divjanju burje
plešejo svoj zimski ples
drobne snežinke.
LP, Lidija
izogibaj se pri haikujih raznim čustveno obarvanim besedam, kot so manjšalnice (detece, rokica itd.). Zlasti pa se izogibaj podvajanju, npr. majhna rokica (to je majhna roka ali pa samo rok(č)ica) in pomensko podobnim izrazom, npr. dež škrablja - kaplja.
4. in 5. haiku se mi zdita dobra.
Tako mimogrede - kaj še ne spada v haiku, če se hočemo držati klasičnih pravil? Rime, osebna - notranja občutja, medmeti (razen v funkciji povedkovnika, npr. žaba pa čof v vodo), mašila na račun zadostnega št. zlogov (pa, le, še, že, oh itd.).
Naj me še kdo dopolni.
In še to. Na našem portalu smo se nekako navadili, da haiku poimenujemo le tiste oblike, ki vsaj kolikor toliko zadostijo pravilom klasičnega haikuja. Torej to, v čemer se zdaj uspešno preskušaš ti.
Potem imamo še haikuid - po zlogih in razporeditvi je enak haikuju, tema pa je poljubna, največkrat kakšno notranje občutje, doživetje. Tudi ostala pravila haikuja ga ne zavezujejo (npr. lahko ima rimo itd.).
Primer:
Haikuid avtor adisa
Tu je tudi senryu, ki vnaša ironično komponento in apelira na družbene razmere, po zlogih pa je enak haikuju. Primer:
Senryu 1 avtor Tomaž Mahkovic
To, čemur nasploh rečemo svobodni haiku, pa je tukaj brahek. Brahki so trivrstičnice, ki niso omejene niti s št. zlogov niti s čim drugim, torej so poljubne vsebine, lahko se rimajo ali pa ne itd. Brahke lahko vežeš tudi v stroke, torej v 'cikluse' pod enim naslovom. Vsak mora biti samostojen, torej imeti smisel, če samo enega preberemo, hkrati pa naj imajo neko skupno rdečo nit, ki jih povezuje v strok. Primer:
Noč in dan (brahki) avtor Ivie
Tako da - na izbiro! Po želji! :))
Veliko navdiha in veselja ob pisanju ti želim!
Kerstin
Komentiranje je zaprto!