Z zemljinimi očmi prideš.
Skozi vesolje.
Zemlja si.
Odpiraš brazde pomladi,
pomlad odpiraš v galaksije.
Ti sladka, mala brbončica
v okusu zvezd.
Žametna trepalnica
v vztrepljaju sanj.
Z odprtimi očmi prideš.
Bližina si.
V razdaljah trenutkov
na stežaj odprta hiša vetra.
Ero(s) z onega sveta si,
ko v času pred nama,
v času za nama
igraš na željo
tako nežno,
da zaplešejo
pod piščalmi brezovih vej
pisana oblačila sreče.
Eh, draga Majda, kako si se z 'obredom' napisane pesmi (ki je zame zelo lepa) , 'potrudila' , da si 'čuteče bitje', pravo nasprotje danes podčrtani.
Ostani srečna.
LpA
V razdaljah trenutkov
na stežaj odprta hiša vetra.
Se mi včasih prav toži po časih,
ko smo sredi mesta lahko imeli
na stežaj odprta vrata,
nihče ni pomislil, da bi lahko ...
Majda,
osvežujoče dišeča pesem.
LN,
KIA
Andrejka. hvala.... naj te sreča obredje čutečnosti...ali bolje...ga ustvarjaj sama, s svojo srečo :) ga nariši v ta dan!
Lepo bodki, Majda
KIA...
hvala...naj tudi tebi veter prinese dišave odprtih mest, ljudi, pokrajin...
LP, Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!