
Z zemljinimi očmi prideš.
Skozi vesolje.
Zemlja si.
Odpiraš brazde pomladi,
pomlad odpiraš v galaksije.
Ti sladka, mala brbončica
v okusu zvezd.
Žametna trepalnica
v vztrepljaju sanj.
Z odprtimi očmi prideš.
Bližina si.
V razdaljah trenutkov
na stežaj odprta hiša vetra.
Ero(s) z onega sveta si,
ko v času pred nama,
v času za nama
igraš na željo
tako nežno,
da zaplešejo
pod piščalmi brezovih vej
pisana oblačila sreče.
Eh, draga Majda, kako si se z 'obredom' napisane pesmi (ki je zame zelo lepa) , 'potrudila' , da si 'čuteče bitje', pravo nasprotje danes podčrtani.
Ostani srečna.
LpA
V razdaljah trenutkov
na stežaj odprta hiša vetra. ![]()
Se mi včasih prav toži po časih,
ko smo sredi mesta lahko imeli
na stežaj odprta vrata,
nihče ni pomislil, da bi lahko ...
Majda,
osvežujoče dišeča pesem.
LN,
KIA ![]()
Andrejka. hvala.... naj te sreča obredje čutečnosti...ali bolje...ga ustvarjaj sama, s svojo srečo :) ga nariši v ta dan!
Lepo bodki, Majda
KIA...
hvala...naj tudi tebi veter prinese dišave odprtih mest, ljudi, pokrajin...
LP, Majda
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!