Cel cirkus, biti v čevljih drugega in še ti jeziki ... v isti maniri bi končala tudi zadnji verz:

in mu je vseeno če mu sledim gola ali oblečena

le da sem  v njegovih trapastih čevljih

Pesem povleče vase na en tak poseben, malce magičen način.

Lp, Ana

Popravljeno. Hvala, Ana.

Lp,

deborah

Zanimiva je postavitev konverzacije v tujejezičnost, kamor se poleg človeških jezikov vpletajo še jeziki čevljev ... okolje pesmi deluje rahlo absurdno, ampak prav zato tudi tako večplastno in duhovito, čeprav se dotika težke teme nezmožnosti resničnega razumevanja med moškim in žensko. Čestitke,

Ana

Deborah, tudi mene povleče tvoje izrisovanje novega odnosa med žensko in moškim. Naval nepričakovanega, tako drugačnega na lirski subjekt. Kar me tukaj (osebno) bega glede psihološke karakterizacije moškega, je njegova pripravljenost, da žensko sprejme v celoti tako, kot je, brez olepšav - vendar za ceno (?) sobivanja v njegovih čevljih. Menim, da je bolj verjetno, kot napišeš na koncu: da ženska hlepi po tem, da bi smuknila v njegove čevlje, se zlila z njim, a sama sebi še ne zaupa in ga se ne razume ("jo draži z negotovostjo") - svoje nezaupanje in zbeganost nad novimi občutji projicira na moškega. Je pa dobro, da ni ločil, in tako zadnjo izjavo "le da sem v njegovih trapastih čevljih" beremo tudi kot željo ženske :)

in mu je vseeno če mu sledim gola ali oblečena le da sem v njegovih trapastih čevljih

Mogoče najdeš boljši izraz za "potegnila za njih" ?

Lep pozdrav, J!

Jupiter, hvala za komentar!

Potegnila pa bom kar pustila...in še koga potegnila za jezik(e).

Lp,

deborah.

Ammm....Jupiter....sobivanje v njegovih čevljih ni cena, ni plačilo...je dodana vrednost! Nekaj, kar sodi zraven še bolj samoumevno kot jagoda na vrhu sadne kupe...ali v popku.

Lp,

deborah.

Jaja, saj razumem privlačnost sobivanja v njegovih čevljih, potem mogoče tudi v njegovi že tretji dan nošeni srajci ali kaj podobnega:)  Ta lirska subjektica mi je čedalje bolj ljubka, sploh proti koncu je prav prikupna, ko vse bolj leze v te trapaste čevlje ...

Mi je pa sicer dober kontrast med izhodiščnim odnosom, ko LS v garderobi potujočega igralca skuša obuti čevlje, potem pa se spet znajde v kontekstu obuvanja in oblačenja, a se sprva zdi, da se to dogaja proti njeni volji. :) Lp, J!

Oh, saj veš, kako gre to...včasih kaj počnemo proti svoji volji, zraven seveda godrnjamo, protestiramo, se upiramo... Pa naredimo. Na koncu še veseli, da smo.

Da živimo in da smo to naredili kljub začetnemu...karkoli. Čeprav se tu da slutiti kompromise. O njih pa ne bi.

Ker jih ne maram.

Lp,

deborah.

jaz se pa ne znam opredeliti - zdi se mi da LS ve in ne ve kaj govori ... mislim - ne zdi se - tako piše,

oba občutka ki se ponujata, sta preveč lirska in preveč subjekta. ne začutiš nobene teže spoznanj , ali česarkoli, poskusov ... morda dobra volja, a še vedno pod tresočo roko. Vidi se, da kompromis ni sklenjen, s tem ko je. Odločnost ne zadane mesta, cepi se, razmaje ... me

lp

Marko, saj to je to...ene zadane, druge strese, tretji se čudijo, četrti nimajo pojma in petim se zdi zelo narobe in nič posebnega...vse to je pesem in bolj, ko komentiramo, bolj je razmajano...nič ni zagotovo, vsako branje prinese kaj novega. Pa vsako obuvanje tudi. Celo istih čevljev.

Lp,

deborah

Prevod v hrvaščino: http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/77700/u_njegovim_cipelama

Prevod v angleščino: http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/97753/to_be_in_his_shoes