Matjaž Kocbek (6. 11. 1946 - 23. 2. 2013)

Nedolžne besede

Nedolžne besede obmirujejo,

kot kljun avanturistove ladje,

kot rudar sredi neznanskega udarca,

kot mrtva morja v bistvu vetra,

nedolžne besede obmirujejo.

In vendar imajo besede svoja predmestja,

predmestja polna starih izrekov,

imajo svoje meteorološke karte bivanja,

svoj način tihega tkanja,

svoj marcipan razpreden nad otroško posteljo,

nad posteljo gluhonemega otroka,

 ki mu melodija uhaja v

neskončne hodnike tkiva.

************************

(iz ciklusa Rob)

Zdaj končujem pesem,

odhajam proti robu!

Višina in globina sta 

v rokavicah, 

tudi dvižni most in sonce!

Naj ti brizgne barve iz čela!

(iz zbirke OPALNI ROB, 1980)

http://www.youtube.com/watch?v=Gkqfvnz_oRo

http://www.youtube.com/watch?v=tBCl5_W-uiY

http://www.youtube.com/watch?v=Us4DnlB9xeU

Matjaž Pikalo: UN CHIEN ANDALOU

Kmetje sušijo seno, dišijo jasli,

diši cesta. Oko lune je skoraj polno,

britev je že pripravljena, da zareže

ostro, srebrno črto v beločnico. Kdo

bi preštel vse pege na njenem

obrazu, kdo bi vedel imena vseh

trav in kdo jim je napravil srajčice,

kdaj utihnejo črički in kje bivajo

ptice? Življenje je veličastna zadeva,

a jaz ne morem ubijati v tvojem

svetem imenu, Edini. Zato se rezila

ne bom niti dotaknil. Prosim te le

za milost, za svinčnik izza tvojega

ušesa, da bom lahko pisal, lajal.

                                                      (iz zbirke Pes in plesalka, 1994)

http://www.youtube.com/watch?v=r0Ui3X2fAkk

http://www.youtube.com/watch?v=HxJ0Fuf9Giw

Blagor ženskam,
ki znajo hoditi kot vile
zemlja lahko zadiha
pod njihovimi rahlimi stopali.

Blagor ženskam,
ki znajo zaslutiti nevarnost,
izginiti v temi,
da jih sovražnik ne najde.

Blagor ženskam,
ki živijo v žitnem polju
in žanjejo dobre misli
za kruh,
ki tolaži človeška srca.

Blagor ženskam,
ki znajo biti selivke,
ko postane zrak strupen,
krenejo na jug
in rodijo na varnem.

Blagor ženskam
s kanglico iz pravljice,
do kolen stojijo
v pradavnih studencih,
pod čistimi slapovi
zajemajo nesmrtnost.

Z zdravilnim glasom prepevajo,
neustrašne zibljejo življenje
v nežnih trebuhih,
okrogle
kot tople marelice
v poletni zarji.

Blagor ženskam,
ki poznajo čudežni gib,
s katerim ujamejo
hude sanje.

Blagor ženskam,
ki se spuščajo v goreča brezna
iskat svojo dušo
in se vračajo v ožganih krilih
z osmojenimi lasmi,

z otročiči v naročju
stopajo navzdol po vulkanu
pod oboki cvetnega prahu
s sporočilom
o rešenem svetu.

Blagor ženskam,
ki ne umrejo,
samo izginejo
kot kruh na mizi.
Nenadoma ga zmanjka
in nihče od živih
ni ostal lačen.

(Alenka Rebula)

* * *

Drugi pripovedujejo z lirami ali s harfami,
           jaz pa s svojim mišljenjem.
Ker oni z glasbo ne dosežejo ničesar,
           če doženejo samo, kar čutijo.
A težke so besede, ki, premišljene,
           izrekajo, da svet obstaja.

- iz knjge Psihotipija / Ricardo Reis

(ali -

kako dobiš najboljšega sogovornika)

http://www.youtube.com/watch?v=R_f_mMJAezM

Lili Novy: PRED POMLADJO

Tiha, hladna predpomladna noč
diha mi v obraz nekdanje sanje.
Vedno glolblje vodi pot me vanje,
vse je, kakor je bilo nekoč.

Skritih čarov teh polnočna moč
vliva v mojo dušo čudno znanje,
vseh stvari razumem vzdihovanje,
vse nas veže žgoč, svetal obroč.

Tenke veje dviga zdaj drevo,
sega v lahno luč iz senčne teže,
sega po oblakih, ki gredo,

kakor nežne in srebrne mreže...
Vrgel jih je čez nebo nekdo,
ki, kar hrepeni, od vekov veže.

                                               (iz zbirke Temna vrata, 1941)

Vedno rad prisluhnem Duši Počkaj  in Čudnemu življenju. Avtor besedila je Kajetan Kovič.

Tak čudno je naše življenje, srečno in hkrati nesrečno. In kratko je naše življenje in eno samo za večno. Dokler smo tu sta nebo in zemlja v naši oblasti, vendar mora drevo o sojenem času pasti. Tak čudno je naše življenje s svojo mračno zavestjo, da se pesem konča v plitkem jarku za cesto, da se včasih konča, preden se je začela, brez zemlje in brez neba kot roža nedozorela. Tak čudno je naše življenje, srečno in hkrati nesrečno, o pesem nedokončana in ena sama za večno.

http://www.youtube.com/watch?v=24rfZ8vow6k

Ciril Kosmač:
Recept za pesnika

"Piši takrat, ko pride ti navdahnjenje z neba.
Piši tako, da te ne bodo razumeli kar takoj,
a da ne bodo si na jasnem še čez mesec, dva.
Piši tako, da bodo vpraševali: Kaj je to s teboj?

Besed preprostih s ceste ne pobiraj,
ker so v večini. Ti manjšino rabi,
in še iz nje besede na vso moč izbiraj.
N. pr. 'praskrivnostnega sozvočja' ne pozabi!

Zavedaj se, da pišeš za manjšino;
brez misli bodi, da te bodo brali za oddih.
Potem poišči kakšno nenavadno rimo.
Če je ne najdeš, vzemi kratkomalo vzdih.

Besed natrpaj, če pojavijo se kje praznine,
in ne dotikaj se nobenega vprašanja.
To na uho: čim manje v pesmi bo vsebine,
tem več o nji bo modrega pisanja.

Socialnost včasih je zelo priporočljiva.
Vendar le v verzih! In le za spoznanje.
Vsak naj takoj spozna, da je lažniva,
da gre za modno in izmišljeno sočustvovanje.

Sočustvovanje namreč pesniško je dovoljeno,
a tuje naj ti bo sovraštvo in zahteva.
Petje politično je zoprno, nezaželeno.
Kdor s pesmijo podpira cilj, je nora reva.

Na cesto ne, v vsemir pošiljaj dušo na izlet.
Da stavil bi resnico v stih? Ne smeš je!
Le nič teh spon! Širino ceni in polet!
Končal sem. Zbogom!"

Zavil je v židovsko. In potlej na podstrešje.
 

LP

Tam zadaj sem šele danes opazil Cheta, pa moram še jaz dodati nekaj ;))
http://www.youtube.com/watch?v=oCktRjNHZwQ

Še komentar na Juretov prispevek:
"A težke so besede, ki, premišljene, izrekajo, da svet obstaja."
S tem dosežeš ravno toliko kot z glasbo. Nič resnega za večnost,
veliko zase in po možnosti nekaj malega za tiste, ki te obkrožajo.
Na koncu je važno samo to, da življenje trošiš tako da uživaš,
pa naj bo to glasba, poezija, filozofija ali karkoli drugega. :)

 

lahko se strinjam Prašeg ;)

ampak pazi ti tole:  Alberto Caeiro - VIII

https://soundcloud.com/moderadordepoesiaindie/o-guardador-de-rebanhos-poema

 ... tule je prevod - pesem se začne na 99 strani.

uživajte v branju

Odlična mala recitatorka s pretresljivo pesmijo o babici. Izvabila smeh in solze.

http://www.youtube.com/watch?v=0n3fday5qLw

lp, marko

Vau. Vau ... res.

Ooooo kakšna recitatorka! Dekletce in kakšna pesem ... :)

No, pa naj Vam še tri odrecitira : ) Bomo morali še veliko vaditi, da se ji bomo vsaj malo približali ; )))

http://www.youtube.com/watch?v=e3RtHiLrfRY

lp, marko

Meni zveni kot pretresljiva pesem, vprašanje je le ali se je dotaknila tistih, ki bi ji morali prisluhniti:

http://www.youtube.com/watch?v=HlEqTnCUNIg

lp, marko

Tone Pavček za danes, za vsak dan ... :)

Na svetu si, da gledaš SONCE.
Na svetu si, da greš za SONCEM.
Na svetu si, da sam SI SONCE
in da s sveta odganjaš – SENCE.

http://www.youtube.com/watch?v=8L9WHDd7H0o