"Leave Out All The Rest" [Linkin Park]

I dreamed I was missing
You were so scared
But no one would listen
'Cause no one else cared

After my dreaming
I woke with this fear
What am I leaving
When I'm done here?

So if you're asking me
I want you to know

When my time comes
Forget the wrong that I've done
Help me leave behind some
Reasons to be missed
And don't resent me
And when you're feeling empty
Keep me in your memory
Leave out all the rest
Leave out all the rest

Don't be afraid
I've taken my beating
I've shared what I've made
I'm strong on the surface
Not all the way through
I've never been perfect
But neither have you
...

Če koga zanima spot:
http://www.youtube.com/watch?v=LBTXNPZPfbE

POTRTOST (Menart)

Mar barvice, papir, črnilo
in klop in torbica vsak dan
in ššilček, kotomer, ššestilo -
mar je bilo vse to zaman?

Mar grenka sreča, sladki strup
pogledov, srečanj, skritih sanj,
objemov, stiskov, drgetanj -
mar je vse to bil prazen up?

Mar luč, papir, jesen, zven rim,
samotne urice brez prič,
ko duh je bel, svoboden ptič -
je tudi to bilo le dim?

Če cilj je le, iskati cilje
in je cilj ciljev negotov,
čemú v človeku to nasilje:
v zavest buditi mrtvo snov?

http://www.youtube.com/watch?v=2OMNUv1VMCA

sem se spomnil na Lidijo in Jupitra - če pravilno pregledujem portal ;)

http://www.youtube.com/watch?v=cDe8ZuM9cOg&list=PL794543B774272D7F

višja inteligenca ... na delu (brez pardona se me je dotaknila) :)) Noro
 

:

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/72502/posevnizem#.UPq68PIZ5A0

 ohoh grhhgg grrhgr

me veseli, da se pomnožen, a vendar raznolik, izrekaš napajan iz občega kozmičnega jaza. (ne mislim glede na tvoj zgornji komentar, ampak na druge ).

Poševnizem je pa morda polizdelek. teli se mi zdijo boljši:

To, da je vsa poezija smešna, se mi zdi skrajno žalostno.

S fanatiki ni hecov, s heci ni pesnikov.

Kdor ima dušo, ne rabi poezije.

ko pa pomislim na nas pesnike, se pa večkrat spomnim na:

http://www.youtube.com/watch?v=dI0SIg4njx0

lp
















 

Pišmeuh ! :))))

I may be totally wrong (are you vigra)
but i´m a ...

... smoke your litlle smoke
drink your little drink

while I dance the night away ...

čista poezija ;) meni je tudi budistični piščanec čisto na mestu!

.

no, pa si zadel!

jaz mislim da je tu poanta.

nenehno presenečanje samega sebe ?

se opr. za hip sem pozabil, da je umrl na križu


lp 

Ah, Kovič ... Izvrstno, Mezopotamsky. Zanima pa me, ali kaj manjka v verzu

v neustavljiv kraj

?

Ker manjka zlog, ne da se ritmično prebrati (razen če naglasim neustávljiv) ...

Kerstin, hvala za opozorilo na škrata. No tule ponovno objavljam popravljeno. Pesem je iz zbirke Sibirski ciklus (1992). 

lp, Marko

KAJETAN KOVIČ:

JE...?

Je kaj? Je nič? Je vse?

Je vetra dih samo,

ki plane čez zemljó

in v vekomaj zamre?

Je vode pad in tek

v neustavljivi kraj

in vračanje nazaj

v začetek in nov beg?

Je ogenj čutov, ki

le sebi v čast gori,

ali oblast duha

gre skoz drget mesa

in tudi zadnji prah

še ve za up in strah?

Miroslav Mika Antić: Ljubav

http://www.youtube.com/watch?v=KyQ-yC8tPiY

LOJZE KRAKAR:

ŽIVLJENJE NAŠE PASJE, KI OBGRIZEL

ga stekli stepski volk je do okostja,

blešči se vendarle kot bela cerkev

na grobu davnih sužnjev faraonskih.

Rotim zvedávce: tele piramide

slavijo sužnje in ne faraone.

Življenje njihovo bilo je pasje

in še Nebo jim sužni žig je vžgalo.

(iz zbirke KLINOPISI, 1988)

lp, marko

Odlična Marjana, optimistična pesmica in zabavni malarji : )

http://www.youtube.com/watch?v=Oss7dluK9uU

lp, marko

Saša Vegri

NEKJE JE ČAS

Nekje je čas,
ki sem ga razdala
med ozke ulice
in okna prostranih hiš.

Morda je ostal
na križišču,
od koder pelje preveč poti.

Minil je čas.
Kako čudno,
ne morem razumeti,
zakaj ni smrti,
ko nosim kali
vseh umirajočih jeseni?

Zdaj kličem kot ranjena košuta
v mlečnobela jutra.

The Road Not Taken

by Robert Frost

Marina Cvetajeva, prevedel Tone Pavček

B. Pasternaku

Raz-dalje: vrste in milje, mili …

Naju so raz-mestili, raz-kropili,

da bi tiho vsak zase bilà

na dveh različnih koncih sveta.

Raz-dalje: vrste, predeli …

Naju so razspajkali, razpeli,

razplátili, a pravzaprav

niso vedeli, da je to splav,

ki iz kit in navdiha nastaja …

Ne sprli, razprli so naju,

razdrli …

              Jarek in zid do neba.
Razselíli so naju kot dva

orla zarotnika: vrste in dalje …

Ne omámili, osámili na razdalje.

Na širnem svetu v zakoten kot

so naju stlačili kot dvoje sirot.

Marec … že bogvekateri – tolče takt.

Razbili so naju – kot kupček kart!

IV

Rek in potokov tukaj ni.
Žejen je, vendar nikoli do smrti žejen:
včasih pade ponoči kratek naliv,
kot velik kamen, mrzel, trd in težek.

Potem ne more zaspati vse noči
in se čez dan od trudnosti opoteka.
Še bolj v daljavo se odmaknejo stvari,
vsak dan manjši je in pustinja vsak dan večja.

Vendar se mu nikoli ne zazdi,
da se bleščijo daleč pred njim strehe mesta,
na obzorju ni nikoli prividnih zelenic,
ker tu ni puščava, ni prazno morje peska.

iz: Inferno, I del: Pustinja (Gregor Strniša)

; dotaknila se me je pa, ker sem jo odprl na enkrat, iz šopa listov - fotokopij ... in govori tako ogromno reč, da sem jo kar ... sem. tisti ki bo vedel bo, da sem jo dal

(ker je čarovniška ;)