Forum

DANES SE ME JE DOTAKNILO ...

Pozdravljeni,
glede na to, da se občasno pojavljajo med pesmimi misli, besede, odlomki ... ki se nas dotikajo kot bralcev, odpiram novo temo, v kateri boste lahko zapisali besede, verze, pregovore, misli itd., ki so se vas ob branju dotaknili in bi jih želeli deliti z nami.

Ne pozabite napisati vira: avtor, knjiga (morda tudi letnica in založba ter stran).

Lep pesniški pozdrav,
Ana

Glede na odziv pa smo tukaj bolj gledalci in poslušalci, v drugi temi, ki jo je odprla Kerstin, pa res samo bralci: http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/87173/dotik_besed

 
 < 1 2 3 4 5 6 7 >   Zadnja ›

Lea199

Poslano:
26. 03. 2012 ob 11:15
Spremenjeno:
26. 03. 2012 ob 11:16

Vsem, ki so pice naročili, zaželi "dober tek" v mojem imenu. Grem kuhat kosilo, ker si predaleč, da bi pri tebi naročila pico;))))

se bereva;)))

lp

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
30. 03. 2012 ob 01:29
Spremenjeno:
30. 03. 2012 ob 20:55

Misel, ki jo vzamem za svoj credo, zlasti pa še v teh neprijetnih časih:

"Veste, kaj bodo ljudje govorili o Brežnjevu čez sto let? Da je bil to neki politik v Solženicinovem obdobju."

 

Globoka misel in hkrati aforizem je v reviji Reader's Digest, 4/2012, članek Vici za železno zaveso, definirana kot šala. Meni se ne zdi prav nič smešna. Zdi pa se mi zelo pomenljiva in na zelo preprost način postavlja politiko tja, kamor po mojem mnenju tudi spada; in da je (še premalo) resnična, je avtor članka, Madžar Andras Jolsvai, ugotovil že prej kot čez 100 let, ko je ta "vic" pred dvema letoma povedal študentom, pa niso vedeli, kdo je Brežnjev.

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
31. 03. 2012 ob 09:00
Spremenjeno:
02. 02. 2013 ob 00:36

Ena slučajnica včerajšnega dne, ki mi je zlezla v srčni labirint : )

 

BLAZNEŽI NA VRTU 

Dijon

 

 

Še zmeraj se nekdanja kartuzija

dvorišča kot blažilen lek dotika.

Tudi pred temi, ki zdaj tu živijo,

življenje se prikriva in umika.

 

Kar je imelo priti, je prešlo.

Zdaj radi hodijo po znanih potih,

se ločijo in grejo spet naproti

kot v krogu, primitivno in voljnó.

 

Ta ali oni gredo obdeluje,

ponižno, skromno, zgrbljen in kleče;

vendar, če jih nihče ne opazuje,

se jim obrazi čudno spremene,

 

ko se ozirajo po zgodnji travi,

da se kot plaho ljubkovanje zdi:

ker je prijazna in ne prekipi

v grozeč škrlat, ki vrtnice preplavi

 

in morebiti znova vse razbije,

kar duša spet razume in pozna.

To tukaj pa se še lahko prikrije:

kako je trava tiha in brez zla.

 

                                                         Rainer Maria Rilke

Zastavica

Žiga Lovšin - Lothlorien

Poslano:
02. 04. 2012 ob 23:06

Najdaljša je pot, ki te pripelje najbližje k sebi,

in najtežja je vaja, ki rodi najpreprostejši napev.

Tole sta le dva verza, izvzeta iz ene pesmi Rabindranatha Tagoreja, ampak dobro povzameta bistvo celotne pesmi.

Pa ko smo ravno pri Tagoreju, naj napišem še eno njegovo misel:

Ne mudi se

z nabiranjem cvetlic,

da bi skrbel zanje.

Nadaljuj pot,

cvetlice obdo cvetele

ob tvoji poti.

Zastavica

menišček

Poslano:
03. 04. 2012 ob 12:24
Spremenjeno:
07. 04. 2012 ob 11:26

Vlado Kreslin -Tam na koncu drevoreda

http://www.youtube.com/watch?feature=endscreen&NR=1&v=dG0biDIED0g

Vse, kar mi je bilo, vse kar mi še bo,
megla nad vodo.
Krog, še en majhen krog,
tja čez prašno pot.
Nova zvezda se utrne,da se želja rodi,
melodija stara izzveni.

Dan, en navaden dan,
človek ali komar, en nebeški dar.
Kam, kje od kod in kam, kje od kod in kam ?
Nova zvezda se utrne, da se želja rodi,
melodija stara izzveni.

Tam na koncu drevoreda sam bom stal,
vam prepeval in pomahal v pozdrav,
beli konji, širna polja in vode,
tople roke, ki ste me rojevale.

Vse, kar mi je bilo, vse kar mi še bo,
bela pikica na nebu se v solzo spremeni,
bela pikica tam gor si ti.
Bela pikica na nebu se v solzo spremeni,
tam nad poljem veter se umiri !

Tam na koncu drevoreda sam bom stal,
vam prepeval in pomahal v pozdrav
vse lepote, ki ste kdaj ljubile me,
vse besede, ki ste mi odpuščale !

Tam na koncu drevoreda sam bom stal,
vam prepeval in pomahal v pozdrav
beli konji širna polja in vode,
tople roke, ki ste me rojevale.

Zastavica

menišček

Poslano:
05. 04. 2012 ob 10:44
Spremenjeno:
07. 04. 2012 ob 11:26

Vlado Kreslin - Ena pesem

http://www.youtube.com/watch?v=ERQ_8cgi2qc&feature=player_embedded

Eno pesem, rad bi napisal pesem,
enostavno, prijazno,
ki bi bila brez skrbi,
ki bi ljudi veselila,
ki bi še meni dajala moč!

Brez šoferjev, ki skozi šipe grozijo,
brez slepih, ki pametne učijo,
praznin, ki z naslovnic dol zro,
kravat, ki lepo govorijo,
a taki pesmi je danes težko.

Nekaj pa je še takih ljudi,
ki se jih človek razveseli,
nekaj pa je še takih ljudi!

Verjamem, vem, da mi nekoč bo uspela,
vem, da me takoj bo zadela,
prijazna bo legla v srce,
in bo ljudi radostila,
in bo še sebe potolažila,
in vsem nam bo dajala moč!

Nekaj pa je še takih ljudi,
ki se jih človek razveseli
nekaj pa je še takih ljudi!

Zastavica

÷

÷

Poslano:
06. 04. 2012 ob 15:59
Spremenjeno:
06. 04. 2012 ob 16:01

"Dođu tako vremena

kada pamet zašuti,

budala progovori

a fukara se obogati."

 

Ivo Andrić

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
08. 04. 2012 ob 00:12
Spremenjeno:
20. 04. 2012 ob 16:18

Danes sta se pred moje oči na ogled dali dve pesmi Hermana Vogla.

 

KO BOM BOG POSTAL

 

Preden bom bog postal,

takrat bo na svetu že vse lepo in prav.

Ljubili se bomo kakor za stavo,

delali drug drugemu v večni blagor,

nobene revščine, nobene zavisti,

otroci bodo prihajali čisti

kakor kristal.

Ženske bodo čedne učakale tisoč let,

kdorkoli bo hotel, bo spet

lahko od kraja nabiral svoja dejanja.

Brez norišnic in brez maščevanja

bomo zrli na Jutrovo, dnevu v obraz,

z nami, ne proti nam bo tiho potekal čas

in smrt bo pozabljena spala v grabnu.

 

Ko bom bog postal,

takrat ne bo nikomur več prav,

nikogar takrat več na svetu ne bo,

le mene bo videlo moje božje oko.

 

*************************************

KO BOM BOG POSTAL 2

 

Najtežje nikoli ni mimo,

najtežje vselej šele prihaja.

Zase vem: tisti dan,

ko se bo svet zrušil do korenik

in bom od živih ostal čisto sam.

Takrat:

kako postaviti zgodovino na noge,

z vsem njenim ogrodjem in tisoči okraskov?

Vse bo v glavi in v spominu:

od lončenega vrča do elektronskega stroja,

jaz pa niti vijaka ne bom znal narediti,

niti ključavnice niti klobuka.

Takrat, ko bo vse v mojih rokah,

bo v resnici najtežje.

Poezija mi ne bo mogla pomagati, mislim.

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
08. 04. 2012 ob 23:44
Spremenjeno:
20. 04. 2012 ob 16:18

Ob vsakem poslušanju me znova gane do solz ...

Zdaj bo zadnji poklon
pospremil aplavz mitraljeza.
Ledeni objem Belih vod
bo Labodje jezero
za njuno mladost.

Šla je z njim tisto noč,
ki je njene ljubezni ubila.
Z obrazom je padel na tla.
Stopinje plesnih copatk
je odrezal gluhi mraz.

http://www.youtube.com/watch?v=4JK7sKH6FGI

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
12. 04. 2012 ob 02:04
Spremenjeno:
31. 12. 2012 ob 19:47

Beseda se nas lahko dotakne tudi na tak način,

http://www.youtube.com/watch_popup?v=Hzgzim5m7oU&vq=medium

lep primer, kakšno moč ima beseda oz. kako široko je polje besed in kaj lahko z njimi delamo, v kakšne "šopke" jih lahko vežemo, tako rekoč poetični credo. :)

Zastavica

patra

Poslano:
20. 04. 2012 ob 16:17
Spremenjeno:
20. 04. 2012 ob 18:14

čudovit video.

 

Zastavica

patra

Poslano:
21. 04. 2012 ob 10:54
Spremenjeno:
21. 04. 2012 ob 17:49

"Ni potrebe po tem, da bi komur koli kar koli dokazovali z besedami. Naj bo to, kar ste  - to, kar živite - jasen zgled, ki bo k višku dvigoval druge." (Hicks)

 

Danes sem si vzela čas za pesem.si. Kdo ve, kdaj spet. Lepo vse vsem;), p

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
21. 04. 2012 ob 21:22
Spremenjeno:
22. 04. 2012 ob 07:18

POGLAVAR SMOHALLA, VANAPUM

Mistik in videc, sreda 19. stoletja.

 

 Praviš, naj orjem zemljo! Naj primem za nož in zarežem materi v prsi? A tedaj, ko umrem, mi ne bo dala počitka v svojih nedrjih.

 Praviš, naj kopljem za kamni! Naj ji sežem pod kožo do kosti? A tedaj, ko umrem, ne bom mogel v njeno telo, da se znova rodim.

 Praviš, naj kosim travo, jo posušim in prodajam, da bom bogat kot beli ljudje! A kako naj si drznem odrezati materi lase?

(iz knjige KAKO NAJ VAM PRODAMO MODRINO NEBA, Ljubljana, 1988)

 

Zastavica

Lea199

Poslano:
23. 04. 2012 ob 20:43
Spremenjeno:
23. 04. 2012 ob 20:43

Danes sem prebrala le nekaj odstavkov iz knjige: O čem govorim, ko govorim o teku - Haruki Murakami. Pred časom sem brala njegov Norveški gozd, zato sem vedela, da tudi tokrat ne bom razočarana. Na strani 17 sem prebrala nekaj s čemer sem se v trenutku poistovetila:

Seveda to ne pomeni, da nimam volje do zmage. Ampak zmagati ali izgubiti proti nekomu, to se mi že od nekdaj ni zdelo pomembno, in to moje osebno nagnjenje se ni spremenilo niti, ko sem odrasel. Karkoli se že zgodi, zmaga ali poraz mi nista veliko pomenila. Veliko bolj pomembno se mi zdi premagati ovire, ki jih zastavim sam sebi. 

To je tudi zame pomembno, premagati ovire, se nekaj novega naučiti, doseči vedno višje cilje. Za sebe.

Lp, Lea

Zastavica

aco ferenc

Poslano:
23. 04. 2012 ob 21:36

... na žalost so te ovire zvečinsko človeške v obeh smislih:)

lp

ac

Zastavica

Lea199

Poslano:
23. 04. 2012 ob 21:39

niti ne na žalost, saj smo samo ljudje:)

Zastavica

aco ferenc

Poslano:
23. 04. 2012 ob 21:57

Lea, ne vem, če sva na istem valu ...mislim na ovire, ki jih nosiš v sebi ...in, ki jih srečuješ na poti prizadevanj ... Ljudem ni mar.

lp

ac

Zastavica

Lea199

Poslano:
23. 04. 2012 ob 22:02
Spremenjeno:
23. 04. 2012 ob 22:08

Prav to sem skušala povedati, to da premagam samo sebe je meni mar, . .. niti slučajno ne čakam na soseda, da bi mu bilo to mar. Ali ni lepa zmaga, ko ugotoviš, da zmoreš:)

Zastavica

aco ferenc

Poslano:
23. 04. 2012 ob 22:13

Lea, ti si uspešna, tvoj pogled je  v cvetu, popki doživljajo drugače ... obenem pa tudi ti imaš ovire za širšo afirmacijo, objavo in neko materijalno dobit od svojega stvarstva.

Torej za uspeh sta potrebna samo dva človeka, ti in tisti, ki te plasira (objavi, sponzorira, odkupi, natiska ...)

lahko rečeš, da se samo zabavaš in ti ni mar ... pa ne sme biti res, na žalost je pa tako, ker je dejansko tako splošno stanje ...

 

 

lp

ac

Zastavica

Lea199

Poslano:
23. 04. 2012 ob 22:21
Spremenjeno:
23. 04. 2012 ob 22:23

oh, Aco, saj ne govorim o uspešnosti, ampak o notranjem zadovoljstvu:)

ko sem hodila v hribe sem hotela več, ko grem hodit hočem vedno hitreje priti na določen kraj, če pečem potico si želim speči dobro, itd...

objav ne bo veliko, če pa se naučim pravilno postaviti vejice, bom spet slavila zmago:) in če po kakšnem čudežu neham izpuščati črke, to, to bo zmaga;))) (sem pravkar eno izpustila;)))

Zastavica

 < 1 2 3 4 5 6 7 >   Zadnja ›

Komentiranje je zaprto!