Forum

DANES SE ME JE DOTAKNILO ...

Pozdravljeni,
glede na to, da se občasno pojavljajo med pesmimi misli, besede, odlomki ... ki se nas dotikajo kot bralcev, odpiram novo temo, v kateri boste lahko zapisali besede, verze, pregovore, misli itd., ki so se vas ob branju dotaknili in bi jih želeli deliti z nami.

Ne pozabite napisati vira: avtor, knjiga (morda tudi letnica in založba ter stran).

Lep pesniški pozdrav,
Ana

Glede na odziv pa smo tukaj bolj gledalci in poslušalci, v drugi temi, ki jo je odprla Kerstin, pa res samo bralci: http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/87173/dotik_besed

 
 < 1 2 3 4 5 >   Zadnja ›

modricvet

Poslano:
23. 06. 2011 ob 22:03
Spremenjeno:
23. 06. 2011 ob 22:08

Danes se mi je odprla knjiga na naslednji strani (in vsebinsko kot nalašč za ta čas, ko cvetijo lipe):

Neža Maurer:

Ne cefraj

Ne cefraj mi z malenkostmi

zlatih ur,

ko odpira lipa svoje dišeče cvetove –

tako vabljive za vetrove poljube,

za globoke vdihe.

Ne govoriči o nekih praznovanjih,

pa o bridkih delovnih dneh!

Vsak dan brez slasti je bridek;

vsak delovnik –

poln zlatkastega

lipovega cvetja in dehtenja –

je praznik.

Čutim,

da je izpolnitev na dosegu rok

in ustnic.

 

Kako lepo povedano, preprosto in resnično.

LP, mcv

Zastavica

Lea199

Poslano:
27. 06. 2011 ob 20:46
Spremenjeno:
04. 07. 2011 ob 18:02

Zelo rada si privoščim kavo v družbi dobrega branja, danes sem imela srečo. V roke mi je prišla Saga o Hallgerd, Svetlana Makarovič. Iz besede v besedo sem tonila v pripoved, videla razigrano deklico, ponosno mlado žensko, iznadljivo mater. Pripoved me je silila v glasen ugovor: "Zakaj?"

Najglobji dotik me je čakal na strani 35 v verzih:

nobeno vreščanje severnega viharja
ne udari v uho volkulje tako silno
kot ječanje njenega zapuščenega mladiča
v volčjem brlogu.

Kavo sem popila, ko je bila čisto hladna.

Govorim o knjigi Saga o Hallgerd - Svetlana Makarovič, Arsem 2010

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
30. 06. 2011 ob 16:14
Spremenjeno:
30. 06. 2011 ob 20:48

Tale pesem me je pretresla:

JEDNE NOĆI

Te noći pisah sjedeć posve mirno,

Da ne bih majci u susjednoj sobi

škripanjem stolca u san dirno.

 

A kad mi koja ustrebala knjiga,

Sasvim sam tiho išao po sagu.

U svakoj kretnji bila mi je briga

Da staričicu ne probudim dragu.

 

I noć je tekla spokojna i nijema.

 

A tad se sjetih - da je više nema.

 

Avtor je hrvaški pesnik Dobriša Cesarić, naslov zbirke Povratak.

 

LP, Mezopotamsky

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
02. 07. 2011 ob 09:35
Spremenjeno:
24. 07. 2011 ob 22:44

Verzi Salvatora Quasimoda, ki me že dolgo časa spremljajo:

IN JE TAKOJ VEČER

Vsakdo sam stoji na srcu zemlje,

s sončnim žarkom preboden:

in je takoj večer.

 

Izbor njegovih pesmi je izšel v zbirki Nobelovci.

 

LP, Mezopotamsky

Zastavica

Barbara Žvirc

Poslano:
10. 07. 2011 ob 19:13
Spremenjeno:
30. 03. 2012 ob 01:22

6.

Prosim te za množico nenačrtovanioh otrok, da bi rastli iz zemlje kot gobe pod dežju, jaz pa bi jih zrele pobiral in jih nosi v svojem naročju.

Avtor: Aleš Šteger; pesem: 10 prošenj za lahko noč

Zmeraj, zmeraj z mano.

Lp,

Barbara

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
25. 07. 2011 ob 02:24
Spremenjeno:
21. 01. 2013 ob 01:15

Zabaval sem se ob uvodu v pesniško zbirko KNJIGAPEGLA, hrvaškega avtorja Borbena Vladovića, ki je izšla 1982.

KNJIGA ZA PEGLANJE

(UVOD)

 

Svim mladim kućanicama i muškarcima

koji ne znaju peglati

Svim domaćicama koje ne vole peglati

Svim ženama i muževima kojima je dosadno

peglati

POMOĆI ĆE OVA KNJIGAPEGLA

ako je budete čitali za vrijeme peglanja

A možete s njom i peglati

ako kupite jedanaest primjeraka

Dva kupa po pet primjeraka

stavite na rublje koje želite peglati

a jedanaesti primjerak čitajte

dok se rublje ne izglača

Kad je glačanje završeno

onih deset primjeraka KNJIGAPEGLE

možete pokloniti svojim prijateljima

za ČITANJE a za PEGLANJE

neka si ih sami kupe

 

 

LP, Marko Skok - Mezopotamsky

Zastavica

Lea199

Poslano:
30. 07. 2011 ob 17:45
Spremenjeno:
30. 07. 2011 ob 20:45

"Upam, da še nimate te Nežine zbirke," mi je rekla Tjaša, ko mi je v roko stisnila rdečo knjigico.

"Oh, ja, mislim, da je to to," sem se nasmehnila in verjela, da je to zbirka, ki sem jo že brala in si jo želela imeti, predvsem zaradi ene pesmi.

Od mene k tebi - Neža Maurer

Celjska mohorjeva družba 2009

Zdaj še pesem, ki jo že dolgo nosim v srcu:

Dve besedi

Sedim na pragu
in pestujem svojo srečo:
časopis
s sinovo sliko
Pod njo piše:
 Ponesrečeni preživel ...

stran, 84

Lea

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
14. 08. 2011 ob 22:00
Spremenjeno:
14. 08. 2011 ob 22:08

NINA MLAKA JË BRËZ WADE

Nina mlaka jë brëz wade,

ninö särcë jë ž¨iwö brëz tabe.

 

NOBENA MLAKA NI BREZ VODE

Nobena mlaka ni brez vode,

nobeno srce ni živo brez tebe.

 

To je ena kratka rezijanske pesnice Silvane Paletti. Priporočam v branje njeno zbirko ROZAJANSKI SERČNI ROMONENJ / LA LINGUA RESIANA DEL CUORE / REZIJANSKA SRČNA GOVORICA.

Zbirka je štirijezična, saj je poleg rezijanščine, prevodov pesmi v slovenščino in italijanščino, nekaj pesmi  tudi v furlanščini. Izšla je pri Založbi ZRC v Ljubljani 2003.

 

Lp, Mezopotamsky

 

 

Zastavica

÷

÷

Poslano:
15. 08. 2011 ob 12:19
Spremenjeno:
27. 12. 2011 ob 22:57

DANES ME JE NASMEJALA:

 

(Janez Menart) Podeželski plakat

 

 

 

 

POZOR

Kulturno-umetniško društvo -MIR-

vabi vso Faro

vse mlado in staro

na

LITERARNI VEČER

Berejo

štirje mladi

literadi:

kapetan Kovič

palček Anton

Janez Minartti

in

Čiro Vrag

(ODMOR)

Po prireditvi

ob Kapljici Božji

PROSTA ZABAVA S PRETEPOM

(Pridite z noži!)

ODBOR

Zastavica

aco ferenc

Poslano:
23. 08. 2011 ob 13:24

 

 

sheeba

;

mnogo se lahko naučimo od barvic
nekatere so ostre
druge spet lepe
nekatere so tope
nekatere imajo čudna imena
vse so različnih barv ...
pa so vseeno lepo zložene v isti škatli

... čudovit prikaz za nestrpne prikazni ;)

lp

ac

Zastavica

brezno

Poslano:
26. 08. 2011 ob 16:13
Spremenjeno:
05. 09. 2011 ob 09:51

No, pretipkavat se mi res ne ljubi, ampak tale špana:

http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-IDL1OHKS&id=d7f9ec66-0004-4af5-a3ce-d23857ddf95e&type=PDF

 

pa da vidimo če tole dela ;)

LP, b.

Zastavica

zaphod

Poslano:
29. 08. 2011 ob 11:34

William Blake, do you know how to use this weapon? (Jim Jarmusch - Dead Man 1995)

Zastavica

Svit

Poslano:
29. 08. 2011 ob 20:10
Spremenjeno:
06. 09. 2011 ob 12:27

POHLEP

Nekoč sem z balonom pristal na otoku želja,
našel sem veliko zlata;
ujel sem se v past,
da bi znova poletel, sem ga zmetal kot balast.

Svit Valovnik

 

Zastavica

Lea199

Poslano:
04. 09. 2011 ob 21:49
Spremenjeno:
06. 09. 2011 ob 12:28

Ponovno sem srkala iz:

OBJEMAM TE IN
POLJUBLJAM V VSEH BARVAH
MARCA CHAGALLA

Josip Osti

Založba Pivec 2010

Str., 16

Iz tvojih rok je
tudi prazen kozarec
prepoln ljubezni.

Zastavica

trolejbus

Poslano:
08. 09. 2011 ob 20:08
Spremenjeno:
08. 09. 2011 ob 20:41

danes me je ganil Bangadešan Rais Bhuiyan, kakor tudi ostali tragični junaki v tej oddaji.

http://tvslo.si/predvajaj/globus/ava2.115271338/

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
08. 09. 2011 ob 23:49
Spremenjeno:
12. 10. 2011 ob 21:26

mene pa tole, danes sem dobila po mailu ...

Madonca, jezni Vinko, povedal neumetniško, "direkt" (kje sem že to slišala?;) :)))

 

zanimiva je navezava na Trubarja.

 

SVETA JEZA (PRIDIGA)

Vinko Möderndorfer, pisatelj, režiser:

Moji lubi Slovenci! (*)

Živimo v drekastih časih. Odgovor na to, zakaj smo se pogreznili
v greznico nepočiščenih iztrebkov in zakaj nam lasten drek leze v usta
in nos, skozi ušesa naravnost v možgane, je preprost: dvajset let smo
poslušali demagoško obračanje besed, gledali demokratično izvoljene butce,
ki so nam iz parlamentarne prižnice pridigali o poštenosti, solidarnosti,
pravičnosti, zraven pa nekaznovano kradli za našimi hrbti.

Dvajset let so si pripenjali na prsi zasluge, pljuvali na vse, kar
niso bili oni, cinično dvomili o vseh avtoritetah, lagali brez kazni,
varali brez slabe vesti, resnico in pravico krojili po svoji volji in koži,
bili proti vsem, ki niso z nami in bili proti vsem kar tako, zaradi
kondicije, zaradi športa.

Dvajset let, moji lubi Slovenci, so zlorabljali besedo, se delali
norca iz nje, iz besede so naredili tržno blago, ponižali so jo na besedo
laži in manipulacije, jo nespoštljivo izkoriščali, naredili so jo za vlačugo,
jo poteptali, prodali, razdali. Poenostavili so jo, zdaj služi ceneni reklami
za njihove barabije.

Izdali so prijatelje, sodelavce, brate, sestre; izdali so prepričanje,
naše in svoje, menjavali so stranke pogosteje kot svoje gate in pri tem niso
niti zardeli. Zlorabljali in zlorabili so vse institucije v svoji brezobzirni
borbi za oblast. Se smehljali v televizijske kamere, igrali poštenjake in
človekoljube, zraven pa za hrbti brusili nože za naše vratove.

V imenu svojih pritlehnih interesov, v imenu krvoloke bratovščine, ki je
vse bolj prepričana, da je oblast boljša od ljubic, boljša od tihe onanije
za straniščnimi vrati, kjer res ne škodiš nikomur, so žrtvovali tisoče
delovnih mest, usodo tisoče družin, zato da so lahko domov pod pazduho
odnesli malho, polno novcev, in si kot nedorasli bradati otroci zgradili
lovske kočice, hišice in hiše, nakupili zemljo in zemljišča, zgradili
steklene palače in palačice, si kupili ladjice in barke, avtomobile in
avtomobilčke, izkopali bazene in postavili plotove, najvišje v svojih glavah,
in čisto vseeno jim je bilo, in jim je še vedno, in jim je vedno bolj, za vas,
moji lubi Slovenci, za vaše delovne roke, za vaše pridne otroke, za vaše
življenje.

Podriskali so vas, lubi moji, vi pa ste mislili, da na vaše obraze pada
mehko zlato. Dvajset let so drekčli po vaših glavah s svojimi paranojami,
strahom, cinizmom, ironijo, nadutostjo, superiornostjo, in to vse za to,
da bi prikrili svoje goljufije, svoje male in velike lopovske afere, tiha
kupovanja in podkupovanja, svoje okostnjake, skrite v omarah; vse so si
prikrojili, da bi se lahko zakrili in da bi bili večno videti pošteni
osvoboditelji, preroditelji, graditelji cest in obcestnih stranišč. Napisali
so si svoje zakone, na tiste zakone, ki niso po njihovi meri, se požvižgajo,
zamahnejo z roko; postavili so svoje zveste pse na prava mesta, opljuvali so
vse druge, posejali sovraštvo in zanetili prepire. Nič ne velja, resnice ni,
resnica se samo zdi, vse je lahko tako, kot hočeš, kot rečeš, kot obrneš,
kot imaš dolžnika in prijatelja na pravem mestu. Drug drugega držijo za vrat.
Deželo jim je v dvajsetih letih uspelo narediti gluho in slepo za vse dobro,
za vse kvalitetno. Nič ne velja več. Najmanj delo. Nihče se v resnici na nič
ne spozna več in vsi se poznajo na vse. Saj je vseeno, skomignejo z rameni,
važno je, da si naš, da si mi simpatičen, da mi lezeš v rit, sploh ni več
pomembno, da dobro delaš. In gorje tistemu, ki stoji na cesti sam samcat,
s svojim delom, s svojim talentom, s svojo voljo in željo. Gorje pametnemu
in nadarjenemu, gorje mu, ki nima ničesar dati v zameno. Tistemu, ki nima nič,
je treba vzeti tudi to! Tisti, ki ima vse, naj ima še več! To sta gesli
minulih dveh desetletij. Dvajset let!! Moji lubi Slovenci! Za nekatere je to
vsa mladost, za nekatere polovica življenja, za nekatere najkreativnejša
in najboljša leta, za nekatere celo življenje! Preveč! Dvajset let preveč
sprenevedanja, klanovstva in klovnovstva, metanja polen tistemu, ki pride
za tabo, kot da je smisel oblasti zgolj in samo to. Drvarjenje! Mrcvarjenje.
Veliko izdajstvo.

Lubi Slovenci, poscali so se na občutljivost, na občutek do bližnjega,
na sočutje, in še ščijejo: vsem na očeh po vseh ljudeh!

Vi pa vse to vidite in ste kar tiho?

In kdor vidi in ne stori ničesar – je kriv!

Kje je, moji lubi Slovenci, vaša sveta jeza? Kje je občutek za upor?
Kam je izginil ponos?

Ni treba čakati, da pride dno do tebe, ni treba, da moraš izgubiti vse,
da bi lahko dobil vse. Če lumparije lumpov ne bodo kaznovane, boste morali,
moji lubi Slovenci, vzeti mesarico in kij v svoje roke.


(*) Primož Trubar je svoje pridige velikokrat začenjal z nagovorom:
»Moji lubi Slovenci«. Ena od najpomembnejših stvari v Trubarjevem življenju
je bila ljubezen do slovenskega ljudstva. Verjel je, da ima to lubo ljudstvo
dovolj moči in volje, sočutja do bližnjega, solidarnosti in tovarištva,
da lahko premaga vse skušnjave in preživi vse viharje.

Zastavica

menišček

Poslano:
16. 09. 2011 ob 23:08
Spremenjeno:
03. 12. 2011 ob 19:18

Dobila sem jo na mejl.

 

Res je...
(Pablo Neruda)

Počasi umira, kdor postane suženj navad,
ki si vsak dan postavlja iste omejitve,
kdor ne zamenja rutine,
kdor si ne upa zamenjati barv,
kdor ne govori s tistimi, ki jih ne pozna…

Počasi umira, kdor beži pred strastmi
in njihovimi močnimi emocijami,
zaradi katerih se zasvetijo oči
in znova oživijo osamljena srca…

Počasi umira, kdor ne zamenja življenja,
ko je nezadovoljen s službo ali z ljubeznijo,
kdor se zaradi sigurnosti odreka morebitni sreči,
kdor ne sledi svojim sanjam,
kdor si ne dovoli vsaj enkrat v življenju
ubežati pametnim nasvetom…

Počasi umira, kdor ne potuje, kdor ne bere,
kdor ne posluša glasbe, kdor ne najde miline v sebi;

Počasi umira, kdor uničuje lastno ljubezen,
kdor ne dovoli, da bi mu pomagali,
kdor preživi dneve z jamranjem nad lastno smolo
ali nad neprestanim dežjem…

Počasi umira, kdor opusti načrt še preden ga poskusi izvesti,
kdor ne sprašuje o tistem, česar ne ve,
kdor ne odgovori, ko je vprašan o tistem, kar ve…

Ne dovoli si počasnega umiranja!
Tvegaj in uresniči želje še danes!
Živi za danes!

So dnevi, so leta in so pomladi, ko se imamo preprosto radi,
so trenutki, ko je treba na novo začeti,
in so ljudje, ki jih je treba preprosto objeti!"

 

 

Lp, Joži

 

Zastavica

Lea199

Poslano:
20. 09. 2011 ob 22:59
Spremenjeno:
03. 12. 2011 ob 20:12

Dva zenovska haikuja:

um - kaj pa je to?
šum vetra med borovci
na risbi s tušem

stran 36

stopi v gozd, ne
zgane bilk ... gre v vodo,
ne dvigne valov

stran 116

Osho - Podpisi na gladini

Haiku in zen

samozaložba F. Burgar

Ljubljana, 1997

 

Zastavica

Legy

Poslano:
01. 10. 2011 ob 11:09
Spremenjeno:
27. 12. 2011 ob 03:44

Oton Župančič:

OKTOBER

In človek vedel ni ne kod ne kam.

Pa ga pripelje Bog pred vinski hram.

Visokih ciljev mu navdahne sod...

In človek vedel ni ne kam ne kod...

 

:)

Zastavica

Svit

Poslano:
12. 10. 2011 ob 12:11

Med  lastnostmi, ki jih ima Poezija, me predvsem zanima, kako jo vplesti v vsakdanjost, da bi delovala sponatno in nevsiljivo. Navajam primer svojega haikuja.
Včasih me kdo, ko se srečava, vpraša: "KAKO SI?"
S tem samodejno izgovarja haiku, ki ga nadaljujem:
" KOT METULJ, KI IZ CVETNE ČAŠE SRKA ZVEZDNI PRAH."

Zastavica

 < 1 2 3 4 5 >   Zadnja ›

Komentiranje je zaprto!