Forum

R.S.O. - rdeča stopnja ogroženosti

R.S.O. - rdeča stopnja ogroženosti avtor Lea199

Nocoj sem pri volji za popravljanje, no za enkrat sem popravila le dve stvari, na prvo sem nasedala, ko sem brala, druga je bil zaključek, ki je bil čisto odveč. Vem, da bom morala nekaj pogruntat glede naslova, ki me zelo moti. Za enkrat ne gre naprej, zato si jo nalepim tukaj, da jo bom laže na hitro pokukala in kaj poguntala.

R.S.O. - rdeča stopnja ogroženosti


nizko spuščeno nebo
se je ihtavo zagrinjalo
temnelo

v zraku je vel nemir
(vedela sem
da se bo ulilo)

dež je zaplal preko hiš
čim se je za trenutek umiril
je z drugega konca
priplaval oblak
še težji
bolj zabuhel

ustavil se je čas
tonila sem v predstavo o najhujšem
(ko bi le bilo nebo usmiljeno)

zaradi zgoščene plohe
se je sklanjal mrak
tu in tam so bliski
razodeli pogled
bleščeče so odsevali od mokrih streh

v divjem nalivu
je dokončno ugasnil dan
misli so se izgubljale
na slepih brezpotjih

pod plaščem vlage je ihtela strmina
proti jutru so počasi polzele
s strahovi obtežene minute

dvignila se je burja
in prinesla olajšanje

Lp, Lea
 
‹ Prva   < 2 3 4 5

Lea199

Poslano:
16. 11. 2010 ob 22:21

Hvala Ana,
vesela sem tvojega komentarja, kratek je čisto dovolj;)
Rada bi le, da bi napisala o Jutru, kaj meniš o:

zora zatrepeta
v nepričakovanih žarkih
jutranjega sonca

meni je tako všeč. Tudi Deklici mi ne delata težav.
Psička je danes veliko boljša, od tistih včerajšnjih poiskusov, ki so bili skoraj v celoti butasto napisani. Verjetno imaš prav, da pišem o mojih občutkih(ki jih bolje razumem).
Naj napišem le nekaj o tej kitici, tu sem skušala pokazat zvest značaj psa(ne pišem o pravi verigi) Prikazati sem hotela navezanost, zvestobo, posredno ubogljivost. Na drugi strani strah.

priklenjena
med
verigo zvestobe
in spone strahu

Ne vem koliko sem razumljiva pri teh poizkusih. Morda mi, ko boš imela čas, napišeš kaj o tem.

Hvala in lp, Lea ;))

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
17. 11. 2010 ob 17:45

Ja, glede na razlage, mi je všeč trepetanje zore.
Pri Psički pa nisem mislila, da je nerazumljivo - v bistvu je zelo običajno povedano - spone strahu in veriga zvestobe, že če bi zamenjala pridevnika, bi se slišalo bolj sveže. Išči, kako bi to, kar opisuješ, povedala v svoji pesniški govorici, ki si jo že super razvila.

Lp, Ana

Zastavica

Lea199

Poslano:
17. 11. 2010 ob 21:55

Hvala Ana!
Seveda bom poskušala, kaj skup spravti. Bo veliko laže, sedaj ko vem kaj si mislila.:)
Res, da sem imela "nekoč", no morda pred mesecem ali dvema v načrtu 10 pesmi za ta cikel, do 19. 11., ko bo ravno deset let odkar na našem koncu trepetamo zaradi plazu. Vendar ne nameravam hitet, bom pa nekoliko zamudila, saj sem tudi z Marijo Antoinetto zamujala nekaj dni.(takrat zato, ker sem jo proti moji navadi napisala na papir, nekoliko popilila, potem pa listič zalžila).

Psička

črna silhueta
v odsekanih valovih
zavija
v kaos
nevihtne noči

v ogledalu
spotikajoče predanih oči
odseva globina
preplašena
od prikazni bliskov

trepetaje
otresa mokro dlako
rep spodvije
daleč med nogi

zacvili

in proseče
popraska
na vrata

Nekoliko sem predelala drugo kitico.

Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
17. 11. 2010 ob 23:05

Nekaj popravkov, plod tuhtanj in razmišljanj, samo da lako preberem;)

Psička

črna silhueta
v odsekanih valovih
zavija
proti kaotični zavesi neba

v ogledalu predanih oči
odseva globina
preplašena
od prikazni bliskov

trepetaje
otresa mokro dlako
rep spodvije
daleč med nogi

zacvili

in proseče
popraska
na vrata

Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
18. 11. 2010 ob 09:50

Po nočni izmeni, lahko napišem to(morda sem le nekoliko bližje):

Psička

notranjost noči
stresa naliv

za kulisami groma
plapolajo ognji bliskov
temačno blato
prepredajo v mrežo prikazni

ona zavija
skrita
za prvinsko govorico volkov

zaupljiva pripadnost
odseva
v ogledalu oči

čisto spodaj

skriva bojazni

zacvili

prošnjo
trepetaje podkrepi
s praskanjem na vrata

Tako sedaj spet lahko berem in zmajujem z glavo. Hahaha ...

Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
18. 11. 2010 ob 20:47

Hm, naj bi šlo tako:

Dom

vračaš se mala

po gluhih poteh
čez razmaknjen asfalt

zapuščaš

mirnost mesta
otroško posteljico
v svetlobi neona

prihajaš domov
v hišo
visoko na raztrgani strmini

Psička

notranjost noči
stresa naliv

za kulisami groma
plapolajo ognji bliskov
temačno blato
prepredajo z mrežo prikazni

ona zavija
skrita
za prvinsko govorico volkov

zaupljiva pripadnost
odseva
v ogledalu oči

čisto spodaj

skriva bojazni

zacvili

prošnjo
trepetaje podkrepi
s praskanjem na vrata

Lp, Lea

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
18. 11. 2010 ob 21:17

Super, Lea - Deklica je povsem gotova.
Pri psički morda še nekaj dodelav: najprej zarišeš okolico, nato pišeš
"ona zavija" - morda bi bilo boljše kar "psička zavija"
zadnji trije verzi, predvsem "prošnjo trepetaje podkrepi" mi je preveč razlagalno in spet preveč človeško. Povej bolj udarno, direktno, da se čuti ta pasja nuja po skrivališču.

Lp, Ana

Zastavica

Lea199

Poslano:
18. 11. 2010 ob 22:06

Zares sem te vesela Ana, hvala.:)

Sedaj pa k Psički, tako kot si mi nakazala.

Psička

notranjost noči
stresa naliv

za kulisami groma
plapolajo ognji bliskov
temačno blato
prepredajo z mrežo prikazni

psička zavija
skrita
za prvinsko govorico volkov

zaupljivo pripadnost
odseva
v ogledalu oči

čisto spodaj

skriva bojazni

zacvili

trepetaje
popraska na vrata

Mislim, da je veliko bolje, tisti trepet bi pustila, ker je naša psička zelo nežna, že če se vrnem od nekod, mi leže pred noge, cvili in vsa trpetajoča, čaka da jo pobožam.

Delico bom kar objavila.

Pesem sem ponovno prebrala in zamenjala eno črko. Še kar zadovoljna, jo pušćam še nekaj ur tu. Morda bom uspela "ujet" zastavljen rok ;))

Hvala in lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
19. 11. 2010 ob 20:57

Pzdravček:)

Ob prvi pesmi iz tega cikla se mi ni niti sanjalo, da bo to cikel. Z vsako naslednjo je v meni zorelo spoznanje, da nekaj nastaja in vzbudila se je želja po desetih pesmih, ki bi prikazale, občutja in strahove tu zgoraj na strmini. Potem sem si določila datum, do kdaj naj bi objavila deset pesmi, včasih mi je pisanje šlo od rok, drugič ne. Danes je deset let od kar je strmina prvič zdrsnila. Zato bom držala besedo in objavila še zadnjo pesem Psička.
Naj se zahvalim Ani za vse nasvete in lepe besede. Lidiji hvala, da me je "zbudila", ko mi je svetovala, naj napišem naslove posameznih pesmi v naslov (ob naslovu cikla).
Sedaj grem objavit Psičko. (potem bom začela razmišljati, s čim si bom krajšala čas v naslednjih dneh, tednih, ...)

Psička

notranjost noči
stresa naliv

za kulisami groma
plapolajo ognji bliskov
temačno blato
prepredajo z mrežo prikazni

psička zavija
skrita
za prvinsko govorico volkov

zaupljivo pripadnost
odseva
v ogledalu oči

čisto spodaj

skriva bojazni

zacvili

trepetaje
popraska na vrata

Lp, Lea

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
19. 11. 2010 ob 23:02

Lea, jaz te bom vzela za mentorico - super je tale proces in postopek - ja, vidim, da bi si tudi jaz morala postavit kak datum in rok ;-)) zaenkrat sem v tem prav nedoločno neodločna ;-)
Čestitam ti k ciklu R. S. O. - pa še zato, ker si z nami delila ta svoj proces, ob katerem je lahko marsikdo podoživljal svoje dvome in postopke in stranpoti - ali pa dobil pogled iz prve vrste na oder, kjer je bilo raziskovanje in piljenje pesmi predstavljeno kot nekaj dobrega, pravzaprav nujnega. Morda se je (no, tu so morda moja pričakovanja že presegla realnost ;-) otresel misli, da je vse, kar nastane v trenutku navdiha, nedotakljivo in nespremenljivo.

Lea, kar zdi se mi, da si boš (in nam) krajšala čas s pisanjem ;-)))

Lp, Ana

Zastavica

Lea199

Poslano:
19. 11. 2010 ob 23:17

Hvala Ana!

Ja, prav imaš(glede pisanja), ne boš verjela nocoj sem že nekaj sestavljala in pletla(no pesem ni ravno za objavo, morda bo, kaj vemo).;))

Lp, Lea:)

Zastavica

‹ Prva   < 2 3 4 5

Komentiranje je zaprto!