Nocoj sem pri volji za popravljanje, no za enkrat sem popravila le
dve stvari, na prvo sem nasedala, ko sem brala, druga je bil
zaključek, ki je bil čisto odveč. Vem, da bom morala nekaj
pogruntat glede naslova, ki me zelo moti. Za enkrat ne gre naprej,
zato si jo nalepim tukaj, da jo bom laže na hitro pokukala in kaj
poguntala.
R.S.O. - rdeča stopnja ogroženosti
nizko spuščeno nebo
se je ihtavo zagrinjalo
temnelo
v zraku je vel nemir
(vedela sem
da se bo ulilo)
dež je zaplal preko hiš
čim se je za trenutek umiril
je z drugega konca
priplaval oblak
še težji
bolj zabuhel
ustavil se je čas
tonila sem v predstavo o najhujšem
(ko bi le bilo nebo usmiljeno)
zaradi zgoščene plohe
se je sklanjal mrak
tu in tam so bliski
razodeli pogled
bleščeče so odsevali od mokrih streh
v divjem nalivu
je dokončno ugasnil dan
misli so se izgubljale
na slepih brezpotjih
pod plaščem vlage je ihtela strmina
proti jutru so počasi polzele
s strahovi obtežene minute
Pozdravljena Kerstin, hvala za lepe besede, čestitke, dobronamerno kritiko in predlog spremembe. Strinjam se s tabo, da je pesem razlečena, v bistvu nisem zadovoljna z njo. Morda boš rekla zakaj sem jo že objavila, to se tudi sama sprašujem. Mislim, da samo zato, da bi objavljala po nekem vrstnem redu(kar sploh ni nujno). Jutro se mi zdi veliko bolj dodelano(no saj ne rečem, da imam prav). Pri deklici sem padla notri in se vedno bolj negotovo lovila(ker rada brišem do nule, sem se temu skušala izognit, tako sem prišla do druge skrajnosti). Toliko v pojasnilo. Sedaj bom poskusila napisat, varjanto, ki mi jo ti predlagaš(vendar mislim, da je pesem že veliko prej preveč obložena).
Deklica
v bobnečem labirintu naliva ko postaja dom samo še drseča past
in razpoke v stenah za brezzobimi nasmehi skrivajo strahove
razbrazdane slutnje prehajajo v jeke prisluhov
starša trepetaje upata da skozi reže brezupa prodrejo zapozneli žarki sonca
boleč je okus slovesa
gluhe poti peljejo čez razmaknjen asfalt v mirnost mesta
Hvala za napisano in ne sekiraj se preveč, saj vem, da imaš svoje delo. Seveda sem vesela vsakega tvojega nasveta, pohvale in kritike. Verjemi, da nisem zaverovana vase in v svoje pesniške sposobnosti, zato sem kritik vesela in me niti malo ne prizadenejo(nasprotno od dobronamernih kritik se skušam česa naučiti in zelo sem hvaležna zanje). Morda še beseda o čem pesem pripoveduje. V eni izmed najbolj prizadetih hiš je živela mlada družina z desetmesečnim otrokom, začasno so jim priskrbeli stanovanje v mestu. O tem sta poročala tako radijo, kot televizija(torej gre za resnično zgodbo). Sedaj se postavlja vprašanje:"Bo plaz saniran in bo deklica odraščala v svoji hiši?" Da je pesem preobložena vem in z njo nisem zadovoljna(mislim, da bi jo morala pošteno strniti). Nisem prepričana, da sem tega sposobna.
Varjanta, ki mi jo predlagaš ti, mi je bila všeč(motilo me je edino ranjena Zemlja in tja, ki se dvakrat ponovi). Predvsem ranjena Zemlja za katero menim, da je kliše. Imam prav?
Odhajaš, mala
srdit boj bije ranjena Zemlja
razpoke v steni za brezobimi nasmehi skrivajo strahove
starša trepetaje upata da v režo usode posije sonce
odhajaš dojenčica tja ker boš varna
tja kjer ne ječijo zidovi ne polzi blato
Tako spet sem jo prilepila, da bom lahko primerjala.
Pesem bom popravila, kako se bom odločila kasneje(priznam, da mi je ta varjanta še najbolj všeč)
Pozdravljena Tea, tudi tvojega komentarja sem zalo vesela in hvaležna sem ti zanj. Pesem bom vsekakor skrajšala(strnila). Mislim, da še veliko bolj, kot mi predlagaš. Seveda bi tudi ti dvomi, ki bi jih brisala nekaj pomenili, da bi bila vsaj za spoznanje boljša.
Mislim, da bo tako najbolje. Popravljam na to starejšo varjanto, ki ima nekaj pomankljivosti(sicer pa je kaj lahko samo dobro?) Če bo prišlo tudi do druge slike, ne vem, bom videla sproti.
odhajaš mala
srdit boj bije ranjena Zemlja
razpoke v steni za brezobimi nasmehi skrivajo strahove
starša trepetaje upata da v režo usode posije sonce
odhajaš dojenčica tja ker boš varna
tja kjer ne ječijo zidovi ne polzi blato
Zraven zgoraj omenjenih pomislekov sem v dilemi glede vejice(vem, da bi bila potrebna, obenem mislim, da v primeru, ko ni ločil, tudi vejica ni potrebna). Imam prav?
Pozdravljena, Lea, pri Starcu se mi je zazdelo, da bi bilo v tej pesmi morda umestno uporabiti ločila:
Starec
V bobnečem labirintu naliva, ko postaja dom samo še drseča past
in razbrazdane slutnje prehajajo v jeke prisluhov,
oddrsa starec na nadstropje, vdan v neizbežno.
Leže k počitku.
Jutro, kot praviš, pa res skoraj ne potrebuje nobenih popravkov, razen morda proti koncu:
zora zadrhti (izbrati kak drug glagol namesto "zadrhti") v žarkih jutranjega sonca
ujeta v svetlobo
prinaša sijaj nanovo zlepljenega (na novo - se piše narazen) mozaika
Pa Deklica 1 je tudi posrečena, v tej pesmi bi odstranila edino en verz, to je "kopajočo se", se mi zdi, da nič novega ne pove in nekako zaustavi ritem pesmi.
Ja, lahko bi bilo tudi tako, kot misliš, zakaj pa ne. Seveda je lahko samo velika stopnja nevarnosti. Zanimiva misel: "Rdeče - srce, rdeča - kri", tvoja misel mi je vedeno bolj všeč.
Naj začnem na koncu. Za drugo deklico nisem imela kakšnih velikih načrtov, skupaj sem jo spravila iz verzov, ki so mi "ostajali" na forumu. Nekoliko tudi zaradi pozitivne vsebine, ki naj bi prinesla pozitivne premike.(v resnici sem zelo pozitiven človek). Sedaj mislim, da si zasluži "ugledati luč sveta", popravljena po tvojem nasvetu.
Torej:
Deklica 1
vračaš se mala
čez razmaknjen asfalt te vračajo gluhe poti
zapuščaš
mirnost mesta otroško posteljico v svetlobi neona
prihajaš domov v hišo visoko na raztrgani strmini
Pri jutru bi lahko uporabila odseva ali svetli, osebno mi je lepše odseva(ki je morda preveč navadna beseda). Vesela bi bila, če mi napišeš svoje mnenje. Torej:
Jutro
divji vrtinec vetra vsrka skrbi
bledikavo odseva v gostem neurju zdrobljeno ogledalo miru
burja odriva oblake
suši
nebo spreminja barvo se odpira v svit
zora odseva(svetli) v nepričakovanih žarkih jutranjega sonca
ujeta v svetlobo
prinaša sijaj na novo zlepljenega mozaika
Posebna hvala za opozorilo glede na novo(saj ne, da bi ne vedela, da se piše narazen, vendar sem tako zelo površna, da bi napako gotovo spregledala.
Sedaj še na začetek k Starcu. Glede ločil, sama jih imam zelo rada, zato jih rada uporabim, če mi svetuješ. Sprašujem se, če lahko pesem uporabim, kot del cikla(glede na to, da so vse ostale pesmi napisane brez ločil). Tudi na to vprašanje bi rada dobila odgovor. Zanimivo, da nisem vedela za pravilen predlog na nadstropje, tokrat je krivo narečje, mi gremo v nadstropje. Hvala za popravek.:)
Starec
V bobnečem labirintu naliva, ko postaja dom samo še drseča past
in razbrazdane slutnje prehajajo v jeke prisluhov,
oddrsa starec na nadstropje, vdan v neizbežno.
Leže k počitku.
Tako sedaj sem popravila vse, kar si mi svetovala. Hvaležna bom, če mi lahko odgovoriš na zastavljeni vprašanji.
Pozdravljena, Lea, seveda je za cikel boljše, da je (ne)uporaba ločil enotna. V tem primeru bi meni Starec boljše deloval tako:
v bobnečem labirintu naliva postaja dom samo še drseča past
razbrazdane slutnje prehajajo v jeke prisluhov
starec oddrsa na nadstropje
vdan v neizbežno
leže k počitku
Jutro -
zora odseva(svetli) zora lahko sveti v, ne more pa odseva - moralo bi biti zora se odseva v nepričakovanih žarkih (preobloženo, če daš še nepričakovanih) jutranjega sonca
Precej sem razmišljala o tisti besedi, ki nikakor noče biti prava. Zamisel prikazati medlost, bledost, "razbito ogledalo bledikavo sije". Potem pride nepričakovan premik, nepričakovani sončni žarki in "mozaik iz drobcev ogledala zasije" v močni svetlobi. Torej je ob zarji prelomnica. Zato lahko zora zatrepeta, morda se lahko celo zdrzne.
Torej poskusimo po vrsti:
Jutro
divji vrtinec vetra vsrka skrbi
bledikavo odseva v gostem neurju zdrobljeno ogledalo miru
burja odriva oblake
suši
nebo spreminja barvo se odpira v svit
zora zatrepeta v nepričakovanih žarkih jutranjega sonca
ujeta v svetlobo
prinaša sijaj na novo zlepljenega mozaika
ali:
Jutro
divji vrtinec vetra vsrka skrbi
bledikavo odseva v gostem neurju zdrobljeno ogledalo miru
burja odriva oblake
suši
nebo spreminja barvo se odpira v svit
zdrzne se zora v nepričakovanih žarkih jutranjega sonca
Samo, da ne pozabim, trenutnega prebliska. Morda Deklico 1 lahko zamenjam z Povratek ali Spet doma (seveda bo potebno nekaj popravkov). Bom videla, za sedaj naj počiva.
O, Lea, pridnica. Lepo napreduješ - odhajajoča in prihajajoča deklica sta super! Danes spet na kratko ;-) - pri Psički, čeprav si jo lepo izčistila (ni več tako obložena), pišeš s precej ustaljenimi besednimi zvezami (srhljivo zavijanje, spone strahu, boječe cviljenje ...) - morda zato, ker se je težje vživeti v strah psičke, kot v človeškega?