Forum
- Datum objave:
14. 09. 2009 ob 14:56 - Spremljaj
- Število komentarjev: 463
- Piše: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 22784 krat
verižni haiku: DELAVNICA
Danes smo v Tomaževem tretjem delu eseja o haikuju prebrali tudi tole:
..."VERIŽNI HAIKU, ki se imenuje tudi haiku verižica ali haiku pentlja. Zamisel zanj je povzeta po rengi – verižni pesmi, ki smo jo spoznali prej. Tudi verižni haiku namreč piše več haidžinov, to pa tako, da eden napiše haiku in ga preda naslednjemu, ki napiše nov haiku s tem, da uporabi zadnji verz predhodnjega kot prvi verz svojega haikuja. Pesem se gradi tako dolgo, dokler nekdo ne zaključi pentlje s prvim verzom prvega haikuja."
NO, zdaj pa veselo na delo. Odpiram začetek našega verižnega haikuja kar z zadnjo Sigijevo podčrtanko:
V modrini teme
lačen komar poljubi
svojo usodo.
in nadaljujem:
Svojo usodo
prepuščam hladovini
mokrega vetra.
Lidija
PS: DODATEK.
Zmeraj bo obstal haiku tistega, ki ga bo prvi napisal. Zgodilo se bo namreč, da bosta dva člana (ali celo več) hkrati napisala prispevek, izhajamo pa lahko samo iz enega haikuja. Torej, prvi obstane!
Zrkla zrejo v nebo.
Srce je toplo.
veter prinaša jesen
s pljuskanjem dežja
(konec 7)
Si močim rane.
Lastovice mahajo.
Mislila sem ga kot zaključek. ;)
LP T
8
Travna zavesa
izginja v meglenem
vzdušju jeseni.
vmeg - le -nem-
(? se utaplja v meglenem, ... se izgiblja v meglenem ...?)
L
se utaplja v meglenem
vzdušju jeseni.
:-)
S
meglice nataknejo
goram klobuke.
Goram klobuke
veter dvigne vse više
v pramene sonca.
ne vem, če bo v redu?:-)
se oblači rumena
hruška na veji
lep večer vsem
teja
zvedavo se nasmiha.
Lička so rdeča.
s pljuskanjem dežja
oklofutano ščene
drhti na pragu
(Tomaž mahkovic)
drhti na pragu
zvodenelih spominov
hiše brez duše
(ajda)
hiše brez duše
kričijo v kalno nebo
balado solza
(sigi)
balado solza
prežene sijoč nasmeh
novorojenček
(yoda)
novorojenček
oživi v njeni duši
obris lotosa
(Davorina)
obris lotosa
kaže pot brodolomcem
podaljšuje utrip
(Helena)
Podaljšuje utrip.
Zrkla zrejo v nebo.
Srce je toplo.
(silvy S. Langenfus)
srce je toplo
veter prinaša jesen
s pljuskanjem dežja
(coprnica z barja)
Tako, to je 7. pentljica. Ja, me pridemo sem, ko utegnemo, ker smo take prostočasne urednice. Ampak vedno naredimo, če ne prej, kasneje in če pozabimo, nas pa kdo spomni.
Lep večer, pentljaši, super ste!
Ana
Ana, hvala za združitev naše 7. "mašn'ce".
lep večer in lahko noč
coprnica Teja
drhti na pragu
zvodenelih spominov
hiše brez duše
(ajda)
Predlagam takle popravek, če se strinjaš, ajda:
drhti na pragu
zvodenel spomin neke
hiše brez duše
Ali pa boš ti našla drugačno rešitev. Pazi le, da ohraniš nespremenjen zadnji verz zaradi veriženja in da imaš nekje osebek (kot zdaj spomin), da je haiku samostojen, da se glagol drhti nanaša na tale haiku, ne na prejšnjega.
Zapentljaj! ;)
Kerstin
Bodimo od zdaj najprej pozorni na to, stari in novi Pentljaši!
;)
:)
Lidija
lp, ajda
Mlado ljubezen skriva
travna zavesa.
konec 8
L
s pljuskanjem dežja
oklofutano ščene
drhti na pragu
drhti na pragu
zvodenelih spominov
hiše brez duše
in to deluje kot nadaljevanje, če pa uporabiš Kerstinino verzijo (ali napraviš svojo), pa se ne navezuje več na prejšnjega ščeneta, temveč postane povsem samostojen haiku, kot naj bi v pentlji bilo: povezava več samostojnih delcev, ki tvorijo celoto in dajo še več razmisleka in zgodb.
Lp
prvi haiku je malo nerazumljiv, če ga osamosvojiš, pa tudi drugače ... :)
Zato sem poskusila iz obeh tvojih (drugič prispevaj samo po enega naenkrat) narediti enega , da ostane ista istočnica za coprnico, ki je že posvojila tvoj zadnji verz :)))
Vzdušju jeseni
meglice nataknejo
goram klobuke.
Goram klobuke
veter dvigne vse više
v pramene sonca.
Vzdušju jeseni
veter dviga klobuke
v pramene sonca.
Kaj praviš? Adisa, napiši pripombe, če najdeš drugo rešitev, popravimo!
:))?
Lidija
Komentiranje je zaprto!