Forum
- Datum objave:
14. 09. 2009 ob 14:56 - Spremljaj
- Število komentarjev: 463
- Piše: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 22777 krat
verižni haiku: DELAVNICA
Danes smo v Tomaževem tretjem delu eseja o haikuju prebrali tudi tole:
..."VERIŽNI HAIKU, ki se imenuje tudi haiku verižica ali haiku pentlja. Zamisel zanj je povzeta po rengi – verižni pesmi, ki smo jo spoznali prej. Tudi verižni haiku namreč piše več haidžinov, to pa tako, da eden napiše haiku in ga preda naslednjemu, ki napiše nov haiku s tem, da uporabi zadnji verz predhodnjega kot prvi verz svojega haikuja. Pesem se gradi tako dolgo, dokler nekdo ne zaključi pentlje s prvim verzom prvega haikuja."
NO, zdaj pa veselo na delo. Odpiram začetek našega verižnega haikuja kar z zadnjo Sigijevo podčrtanko:
V modrini teme
lačen komar poljubi
svojo usodo.
in nadaljujem:
Svojo usodo
prepuščam hladovini
mokrega vetra.
Lidija
PS: DODATEK.
Zmeraj bo obstal haiku tistega, ki ga bo prvi napisal. Zgodilo se bo namreč, da bosta dva člana (ali celo več) hkrati napisala prispevek, izhajamo pa lahko samo iz enega haikuja. Torej, prvi obstane!
blisk na nebu razkolje
črno obzorje.
v moje zenice tone;
dež kliče zarjo.
Nekje diši po tebi.
Pojdem za vonjem.
mogoče te bom našla
v zavetrju sanj.
z mokre prsti vzletijo
zadnje lastovke.
potujejo v sonce,
zgodba se konča.
odnašajo tople dni
zgodba se konča
Lp
Lepo da si prisedel ;)
a pravično je in spodobi se, da ti odstopim zaključek, moj je bil že začetek :))) (in tvoj je lepši)
Naj Lidija, ki je zgleda prevzela ;) uredništvo naših pentelj, prosim tole skup da, kot je to pridno nardila do zdaj
hvaležna pentljašica ;)
teja
6
Zgodba se konča
z odmrlim listjem pade
v temo pozabe.
(coprnica z barja)
v temo pozabe
zavrženih spominov
listje zaihti
(ajda)
Listje zaihti
veter češe poglede.
Usodna je noč.
(Silvy)
Usodna je noč,
blisk na nebu razkolje
črno obzorje.
(adisa)
Črno obzorje
v moje zenice tone;
dež kliče zarjo.
(davorina)
Dež kliče zarjo.
Nekje diši po tebi.
Pojdem za vonjem.
(silvy)
Pojdem za vonjem,
mogoče te bom našla
v zavetrju sanj.
(adisa)
V zavetrju sanj
z mokre prsti vzletijo
zadnje lastovke.
(davorina)
zadnje lastovke
odnašajo tople dni
zgodba se konča
(Tomaž Mahkovic)
sem upala, da ne bo tolk dežval, če bo en desc zraven :))))))). No, vsaj ošpičene prekle ne letijo dol :)))
lep večer in mirno noč
T.
7
s pljuskanjem dežja
oklofutano ščene
drhti na pragu
zvodenelih spominov
hiše brez duše
kričijo v kalno nebo
balado solza
prežene sijoč nasmeh
novorojenček
oživi v njeni duši
obris lotosa
kaže pot brodolomcem
podaljšuje utrip
Komentiranje je zaprto!