Danes smo v Tomaževem tretjem delu eseja o haikuju prebrali tudi tole:

..."VERIŽNI HAIKU, ki se imenuje tudi haiku verižica ali haiku pentlja. Zamisel zanj je povzeta po rengi – verižni pesmi, ki smo jo spoznali prej. Tudi verižni haiku namreč piše več haidžinov, to pa tako, da eden napiše haiku in ga preda naslednjemu, ki napiše nov haiku s tem, da uporabi zadnji verz predhodnjega kot prvi verz svojega haikuja. Pesem se gradi tako dolgo, dokler nekdo ne zaključi pentlje s prvim verzom prvega haikuja."

NO, zdaj pa veselo na delo. Odpiram začetek našega verižnega haikuja kar z zadnjo Sigijevo podčrtanko:

V modrini teme
lačen komar poljubi
svojo usodo.

in nadaljujem:

Svojo usodo
prepuščam hladovini
mokrega vetra.

Lidija

PS: DODATEK.
Zmeraj bo obstal haiku tistega, ki ga bo prvi napisal. Zgodilo se bo namreč, da bosta dva člana (ali celo več) hkrati napisala prispevek, izhajamo pa lahko samo iz enega haikuja. Torej, prvi obstane!