Danes smo v Tomaževem tretjem delu eseja o haikuju prebrali tudi tole:
..."VERIŽNI HAIKU, ki se imenuje tudi haiku verižica ali haiku pentlja. Zamisel zanj je povzeta po rengi – verižni pesmi, ki smo jo spoznali prej. Tudi verižni haiku namreč piše več haidžinov, to pa tako, da eden napiše haiku in ga preda naslednjemu, ki napiše nov haiku s tem, da uporabi zadnji verz predhodnjega kot prvi verz svojega haikuja. Pesem se gradi tako dolgo, dokler nekdo ne zaključi pentlje s prvim verzom prvega haikuja."
NO, zdaj pa veselo na delo. Odpiram začetek našega verižnega haikuja kar z zadnjo Sigijevo podčrtanko:
V modrini teme lačen komar poljubi svojo usodo.
in nadaljujem:
Svojo usodo prepuščam hladovini mokrega vetra.
Lidija
PS: DODATEK. Zmeraj bo obstal haiku tistega, ki ga bo prvi napisal. Zgodilo se bo namreč, da bosta dva člana (ali celo več) hkrati napisala prispevek, izhajamo pa lahko samo iz enega haikuja. Torej, prvi obstane!
Ne razumem dobro tvojega vprašanja, Ana, ampak nekaj pa je :))) Spet se je tvoj haiku preveč navezal na prejšnjega, tako, da ni samostojen. Če ga odtrgaš od ostalih v pentlji, vidiš da:
Divje poglede v nedrje skrije, zvije v pisane srajčke
ne more biti samostojen haiku, ker ne veš, KDO je to, ki skrije, zvije. Deklica je "ostala" že v prejšnjem haikuju, ona ne šteje ... ;)
evo, en poskus ... (Divje poglede narava skrije, zvije v pisane srajčke)
Ja, fanta, prav imata, da nas malo potrkata po prstih. ;) Prav je, da se opozori, če stvar v kar nekaki evforiji (brezno jo je nekoč imenoval 'masovna histerija portala', he he), v kateri pa je prijetno sodelovati in ki je lahko zelo plodna, prestopi bregove in začne poplavljati. Reguliranje je koristno. ;)
Yoda res je. Imaš prav. Bik je boljši, pogledi so pa nedvoumno njegovi. In narava je presplošen, preširok pojem za haiku. Morava še Ano vprašat, če naj obvelja tvoj predlog! :)))
Ja, tukaj. Se strinjam. In hvala za odstiranja. Hai-kujanje me še vedno privlači, še posebej, ker je tako zapleteno, čeprav je videti grahova župca ;-)