Forum
- Datum objave:
14. 09. 2009 ob 14:56 - Spremljaj
- Število komentarjev: 463
- Piše: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 22775 krat
verižni haiku: DELAVNICA
Danes smo v Tomaževem tretjem delu eseja o haikuju prebrali tudi tole:
..."VERIŽNI HAIKU, ki se imenuje tudi haiku verižica ali haiku pentlja. Zamisel zanj je povzeta po rengi – verižni pesmi, ki smo jo spoznali prej. Tudi verižni haiku namreč piše več haidžinov, to pa tako, da eden napiše haiku in ga preda naslednjemu, ki napiše nov haiku s tem, da uporabi zadnji verz predhodnjega kot prvi verz svojega haikuja. Pesem se gradi tako dolgo, dokler nekdo ne zaključi pentlje s prvim verzom prvega haikuja."
NO, zdaj pa veselo na delo. Odpiram začetek našega verižnega haikuja kar z zadnjo Sigijevo podčrtanko:
V modrini teme
lačen komar poljubi
svojo usodo.
in nadaljujem:
Svojo usodo
prepuščam hladovini
mokrega vetra.
Lidija
PS: DODATEK.
Zmeraj bo obstal haiku tistega, ki ga bo prvi napisal. Zgodilo se bo namreč, da bosta dva člana (ali celo več) hkrati napisala prispevek, izhajamo pa lahko samo iz enega haikuja. Torej, prvi obstane!
Torej, nadaljujem z drugo verzijo, ne s prvo (prerimanko):
Prevesek noči
odmeva v severnici
z mojimi očmi.
Da bo lažje nadaljevati (in zaključevati).
Lp vsem,
Ana
sova v zavetju krošnje
mežika v mraku
mačka kremplja sen, zeha
tišina v panju
lp, ajda
Tišina v panju.
Čebela lega v spanje.
Trot zmoti večer
ajda
Trot zmoti večer,
v utrujeni delavki
zabrenči nemir.
adisa
Zabrenči nemir
v kostanjevi ježici.
Skrije se pod list.
coprnica z barja
Skrije se pod list
moker jesenski hrošč.
Tipam tišino.
Kerstin
Tipam tišino.
Samota v vzniku jutra.
Prevesek noči.
kočijaž
Prevesek noči
odmeva v severnici
z mojimi očmi.
Ana
z mojimi očmi
sova v zavetju krošnje
mežika v mraku
murka
mežika v mraku
mačka kremplja sen, zeha
tišina v panju
breza
Pentljaši :)
Pentljaši, ali ni čas, da zvežemo eno zimsko pentjo haikujev?
no, začenjam :)
v tihem polmraku
lebdijo beli koščki
dih se ohlaja
lidija
dih se ohlaja
sneg enakomerno škripa
v svetlobi sonca
Lp, Lea
se topi kristalna sled
varljiva slika
utripajo biseri
v pravljico oči.
lp, ajda
prekrije brazgotine
zimske golote.
(Bo v redu, Lidija?)
objame leden oklep
dih se ohlaja
sivina neba
brez črte horizonta
prekriva jo sneg
v tihem polmraku
lebdijo beli koščki
dih se ohlaja
dih se ohlaja
sneg enakomerno škripa .. Lea 199, tukaj je 8 zlogov (boš popravila)
v svetlobi sonca
v svetlobi sonca
se topi kristalna sled
varljiva slika
Varljiva slika
prekrije brazgotine
zimske golote..... adisa, tale zadnji verz je izredno težek za nadaljevanje. Kaj ko bi dala Zimska golota. V drugem daš še piko, pa je :)
Potem bi Murka lepše izpeljala naslednjo navezavo, (ki zdaj ni čisto) logična)
zimske golote ...zimska golota (Murka?)
objame leden oklep
dih se ohlaja.
LP, L
Ja, Murka!
tole tvoje pa za 16!
:)
sivina neba
brez črte horizonta
prekriva jo sneg
lesk kiča v sračjem perju,
bleščavi pogreb.
zato tole, breza:
prekriva jo sneg, ...... koga ?
lesk kiča v sračjem perju,
bleščavi pogreb.
... ni čisto jasno, vsebinsko se popolnoma navezuje na predhodnjega, če bi svoj haiku izolirala, ne bi vedela, da misliš na sivino neba .
LP, Lidija
Komentiranje je zaprto!