V delavnici HAIKU lahko objavljamo haikuje, haikuide, brahke, karkoli trivrstičnega pač že.
Dobrodošle so debate, kaj je kaj, seveda konstruktivne - z utemeljitvijo, s predlogi, z razlago.
Dobrodošel je brainstorming, dobrodošle so vse iskrive ideje, ki vas preplavijo v zvezi s temi pesemskimi zrnci!
Za začetek pa še tole iz Wikipedie:
Haiku (japonsko 俳句) je trivrstična japonska pesniška oblika, ki obsega sedemnajst zlogov. Prvi in tretji verz imata po pet zlogov, drugi sedem.
Haiku skrajno zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, ki se povezuje z dogajanji v človekovi notranjosti. Prvi verz idealnega haikuja ponazarja osnovno podobo, ozračje, naznačitev čustva oziroma misli; ta podoba se včasih logično, včasih presenetljivo dopolni z zadnjim verzom, v osrednjem verzu pa je izraženo tisto, kar sproži, privede do take dopolnitve.
Haiku je tematsko svoboden, zelo pogosto pa vsebuje besedo, ki se navezuje na določen letni čas. Taka beseda lahko označuje rastlino ali žival, naravni pojav, človeško dejavnost ali slovesnost. Cvetovi češnje nakazujejo pomlad, lilije poletje, krizanteme jesen in repa zimo.
Zdaj pa le k pisanju! Utrinki čakajo, da jih ujamemo in v stihih osvobodimo.
Iz manifesta: "Izjeme v odstopanju pri formi so dopustne, če se z dodajanjem ali odvzemanjem zlogov doseže večja sporočilnost-"
torej lahko, samo mora biti res utemeljeno večja sporočilnost, se pravi, ko je jasno, da bi s siljenjem kruikuja v zapovedano formo 575 - sporočilnost zatrli, zamejili ali pokvarili.
Se mi zdi, da je v tvojek kruikuju kršenje kar primerno.
Za vajo: lahko kdo postavi isto sporočilnost v formo 575? LP, lidija
Deževne kaplje Zalepljeno čebelo Spraskajo s stekla
Nisem najbolj prepričana, če je to haiku z odsevom. Prosim za mnenje in sugestije. Mi pa prvi haiku še ne diši dovolj:), ja včasih hočemo nekaj na hitro.
Gremo najprej na tvoj način pisanja :) velike začetnice v vsakem verzu za haiku v takem načinu, kot ga imaš - navezave (čebelo zvabi dišeče cvetje v vazi ...) niso primerne. Če ne uporabljaš ločil, ukini tudi verzalke.
To ni haiku z odsevom, menim, da sta samo dva haikuja, ki terminološko sledita drug drugemi - najprej vidiš enega in zapišeš, potem drugega. Haiku z odsevom je, ko nek zapis vzbudi drugega, bolj simboličnega:
legyev osnovni primer:
stara kmetica polaga seme v zemljo na plotu ždi vran
Lidija hvala. Se mi je zdelo, da to ni odsev. Ne vem pa, ali je smiselno, da ju razbijem, pa vsakega posebaj ali sta lahko kot parček skupaj? Glede ostalega pa ni problem, bom dodala ločila:).
Lidija, če bi npr. objavila vsakega zase, bi bil verjetno problem, ker potem ne bi bilo jasno, zakaj jo dež spraska ali pač:))). No, ne vem, bom premislila. Pa hvala za odgovor. (Hja, tisti a je pa posebno poglavje in ima zgodovinski pomen, zarasell se v podkožje, vem da mora biti e:))))))))).)
:))) NO, evo, torej ne boš objavila niti kot par, ker saj veš, vsak haiku mora biti samostojen, da se ga lahko bere tudi izven "para". To velja tudi za pentlje, pa za cikle. Če navezuješ pomene tako, da enega ne moreš brati brez drugega potem to pač ni več haiku :) LP; L
Ker je haiku že uredniško pregledan, sem pa vnesla popravke in ga zbrisala. Lidija, prosim za mnenje, katero verzijo obdržati ali pa nič od tega, če ni prepričljivo napisano. Ni pa nič izmišljeno, ležalniki so res pred celjsko knjižnico:).
Prva verzija: Ležalnik sonči na terasi knjižnice vonje navdiha.
Druga verzija:
Prazen ležalnik na terasi knjižnice sonči navdihe.
Ležalnik mi je zgleda prisončil en navdih za predelavo leinega haikuja izpred dobrega meseca:
narasla voda v vrtincu podrhteva odsev žalujke
sicer pa je v tem primeru z ležalnikom in navdihom po mojem prej:
Prazen ležalnik na terasi knjižnice udarjanje tipk
Sončenje navdiha je krasna stvar povsod drugod, razen v tradicionalnem haikuju, kjer so tudi figure in metaforika omejene, prizemljene na podobe trenutka, podobe iz narave, neposrednega okolja.
Če pa nisi zelo zelo grozen haiku purist, pa je drugi po mojem boljši. Razlika med prvim in drugim je v rezu. Če prebreš prvi dve vrstici: "Prazen ležalnik na terasi knjižnice", in pa drugi dve: "na terasi knjižnice sonči navdihe", je med njima nek preskok, nek rez, ki ga prva verzija nima.
Pa še pojasnilo: Tole:
je meta haiku če v makrame misli kdaj diši metin čaj?
je predvsem šala na Gregorjevo pomoderno in že skoraj slovesno resnobnost:
Piše se pesem. Je slika iz narave. Ta verz ni haiku.
O, hvala bp:)), sem bila kar presenečena ko sem videla tvoj post. Škoda, da tega ni na naslovnici, da bi takoj vedeli, če se kdo potrudi za nas. To se pravi, ti bi bil za verzijo: Prazen ležalnik na terasi knjižnice udarjanje tipk - to sicer ne razumem najbolje:).
Sem pa vedela, da si tisti tvoj haiku namenil Gregorjevemu:))))).
Veš kaj mi je najprej prišlo na misel, ajda? Da je to nekaj, kar me ni zadelo. Ne vem, čemu blatna kopel, kje in kdaj. Ne vem, zakaj so v neki blatni kopeli kadavri (???) in čigavi- človeški, živalski? Če pa boš začela zdaj slučajno razlagati in pojasnjevati, pa kruiku točno zaradi tega ne bo dober, ker ne pove vsega sam v svojiih treh točno določenih vrsticah.
Se pravi - ta "kruiku" me ni "podrl", ker premalo vem. Slika ni jasna. Toliko zaenkrat. Upam, da sem ti kaj pomagala. Lp, lidija
Nocoj te prosim tudi jaz za mnenje. Praktično cel dan sem v mislih obdelovala "haiku z odsevom", sedaj ko sem ga napisala, mislim da to ni. Zato sem objavila dva haikuja.
skremžen september deževen in prenapit odhaja z vetrom
depresiven dan čemerno trepetajoč zajoče v večer
Pri prvim gre za opis sončnega jutra in rahle sapice, ki mi je dala misliti: "Končno lepo vreme." Drugi se je rodil popoldne, ko je nebo ponovno jokalo.
Prosim te za mnenje ali imam prav, da sem zelo daleč od haikuja z odsevom. Hvala!