KRIK TIŠINE
Vpila sem na ves glas.
Kričala, da bi me slišali,
... opazili mojo moč.
V kriku lastnega vpitja,
postanemo gluhi.
Pijani od tonov.
Mislimo,
da bodo naše glasilke obarvale svet.
A ta je že obarvan:
s tišino,
ki je močnejša od vsakega rjovenja,
od vsakega krika.
Ko jo spoznaš,
postaneš tišji tudi sam.
Lepa pesem!
Najbrž je zatipk tišji in ne tišje?
Ko jo spoznaš,
postaneš tišji tudi sam. (*_*)
nekako tako.
Sam sem že večkrat pritegnil pozornost sogovornikov k dejstvu,
da je narava pravzaprav ves čas zelo, zelo tiha (razen ob nevihti in kadar kakšen slon zatrobi ali lev zarjove), in kot taka popolna (blažena zavest), in da je človek glavni vir ropota, in s tem intenzivnim hrupom in ozvočenimi spektakli sebe odriva proč od popolnosti - blaženosti tišine umirjenega uma.
ॐ Om śanti, śanti, śanti ॐ
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nina Vinšek
- 03. 01. 2025 ob 15:33
- Prebrano 322 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 178.44