Grem na sprehod, gor v Rob. Makadam, trobentice, zvončki, vijolice, spremlja me žvrgolenje.
Po obilnem dežju so polne močile, potoček šumlja. Na mahovinastem štoru sloni.
Stara je kot jaz, "več kot 70. let," reče vezajev Iztok, ko se srečava, "ročaj še ni zgnil, nagnoj je"
zagotavlja.
Najdem motiko
morda jo kdo prepozna
ne lastim si je
O, ta pomlad, ta pomlad, Svit ... Da, lepo se je sprehoditi v objemu nje ...
S pozdravi,
Sašo
Sašo pozdravljen,
nenehno se ponavlja a je vedno enkratno neponovljiva,
hvala za stik.
V redu pesem, edino zadnji verz bi popravil --> ne lastim si je.
Ni za kaj. :)
Ne, hvala, po delu diši! ;))
Zelo všeč!!
Lp,
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Svit
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!