V torek, 16. 4. 2019, smo v virtualnem večeru predstavili študentsko literarno revijo Liter jezika. Z urednicama Heleno Zemljič (ki jo poznamo tudi kot urednico na Pesem.si) ter Danijelo Sekej, urednico za kritiko pri Litru jezika se je pogovarjala Jasna Janež. Klepetali smo o uredniškem delu, zgradbi Litra jezika in avtorjih ter seveda o poeziji ...
Danijela Sekej in Helena Zemljič sta študentki v zadnjih letih študija na Filozofski fakulteti v Mariboru na Oddelku za slovanske jezike in književnosti, v okviru katerega izhaja tudi revija Liter jezika. Obe navdušenki nad jezikom v literaturi in zunaj nje, v vseh možnih kombinacijah, priložnostih in slučajnostih. Z revijo se ukvarjata prvo leto (no, Danijela je imela pred tem že poskusno dobo s prejšnjim uredništvom), Helena predvsem s poetičnim delom, Danijela s kritiškim. Obe prepričani, da tako kot kritika potrebuje literaturo, tudi literatura potrebuje kritiko.
Pozdravljeni,
najprej opravičilo za nekajminutno zamudo, vendar sem imela do pred pol ure še faks :)
Obema bi se na začetku zahvalila za odziv in sodelovanje. Bi najprej povedali nekaj o sami reviji za tiste, ki je morda še ne poznajo? Kako sta začeli? Kdo lahko objavlja itd.?
Lep pozdrav nazaj :)
Nekajminutna zamuda je za umetnike nevredna omembe, tako da ni problema.
Gre torej za revijo, ki so jo kar nekaj generacij nazaj ustanovili študenti in študentke Oddelka za slovenske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Mariboru. Uredništvo torej prehaja iz generacije v generacijo, Danijela, jaz in ostali uredniki pa smo tokrat prvič skupaj prevzeli štafetno palico in sestavili to številko.
Revija si je skozi številke že oblikovala stalno obliko, novi uredniki pa jo dopolnjujemo, dodajamo nove ideje (letos recimo esej). Objave niso omejene zgolj na študente fakultete, sprejmemo prispevke od kogarkoli (če so ustrezni, seveda), poskušamo pa se osredotočiti na mlajše pisce (tako strokovnih člankov kot literarnih prispevkov), saj jim na tak način damo priložnost za (prvo) objavo. Seveda pa smo veseli prispevka tudi od kogarkoli od že "uveljavljenih".
Danes se mi zdi, da je takih revij kar nekaj, ki ponujajo priložnost mlajšim piscem, kar se mi zdi zelo dobro. Nekje je pač treba začeti :)
Kaj pa se vama zdi pomembno pri uredniškem delu? Kakšen je "dober" urednik?
Pozdravljam tudi jaz. :)
... in dopolnjujem s pojasnilom, koga v tem oziru opredeljujemo kot uveljavljenega. Včasih je to zgolj nekdo, ki se je pojavil že v prejšnji številki, in potem smo postavljeni pred dilemo, ali ob dveh prispevkih podobne kakovosti dati prednost novemu avtorju ali nekomu, ki očitno izkazuje zvestobo in pripadnost. :)
Poslano:
16. 04. 2019 ob 20:24
Spremenjeno:
16. 04. 2019 ob 20:40
Dober urednik je nekdo, ki se zna upreti raznoraznim pritiskom (tudi mojim, a ne, Helena?) in ve, zakaj je to storil, še vedno pa zna argumentirano to predstaviti drugim, ne da bi ob tem pretirano trpel ego vseh udeleženih.
To je kar zabaven izziv, sploh kadar za eno številko stoji precejšnje število ljudi, kot se je to zgodilo pri zadnji izdani številki Litra jezika.
urednica
Poslano:
16. 04. 2019 ob 20:26
Spremenjeno:
16. 04. 2019 ob 20:27
Z Litrom jezika nazdravljam vsem trem sogovornicam ... zelo me veseli, da ste danes z nami.
Izbrskala sem posnetek (iz 2011 na Založbi Litera v Mariboru), na katerem bere Jan Šmarčan, ki je objavljal tudi na pesem.si - malo za intermezzo - in za ilustracijo temu, kar pravite: iz generacije v generacijo ...
Takrat je bila 3. številka, katero se izdali tokrat?
In koliko urednic / urednikov sodeluje pri tem?
Pa morda še starostna meja za vključitev avtoric / avtorjev v revijo ali študentski status ali ... (če obstaja kaj takega že vnaprej določenega)?
Še na mnoge Litre!
Pri takem formatu revije, kot je Liter jezika, pa je seveda zaželena odlika tudi ta, da urednik zna spodbujati, konstruktivno predlagati izboljšave, da komunicira tako s souredniki kot tudi z avtorji. In nikoli ne škodi, da v ljudeh vidiš njihov potencial in jih tudi malo prisiliš, da ga obrusijo. :)
Ja, v bistvu je bilo delo te številke kar "posebno". Sodelovalo nas je res veliko (kar je odlično za razporeditev dela), vendar smo morali iti tudi skozi veliko usklajevanj ... Tako da ja, dober urednik nima dobrih odnosov zgolj s pisci, ampak tudi z drugimi uredniki. :) Da ima revija potem vsaj približno obliko.
Od zgoraj objavljenega branja se je zgodilo še 9 številk, zadnja izdana je namreč 12. po vrsti.
O statistiki uredniške zasedbe pa bo najbrž Helena kaj več zapisala ...
Pozdrav, Ana :)
Smo že pri 12. številki!
Število urednikov/urednic je precej različno od generacije v generacijo. Prejšnjo številko jih je bilo ... mislim, da ... 5 (Danijela, popravi me, če se motim), sedaj nas je sodelovalo kar 11 (eno rubriko je pokrivalo več urednikov). Zasedbo smo razširili predvsem z namenom, da se revija prenese na mlajše generacije (kar nekaj nas namreč v roku enega leta odhaja) in je prehod veliko lažji, če starejši že med delom številke "mentoriramo" mlajše.
Glede starostnih omejitev za pisce ... jih praktično ni. :)
Edina omejitev, ki obstaja pri delu revije je ta, da revijo uredijo in sestavijo študentje sami.
Glede na to, da smo pred časom na Filozofski fakulteti imeli v gosteh avtorico zbirke kratkih zgodb Metko Lampret, ki je svoj prvenec izdala šele po upokojitvi, in da smo jo takrat intenzivno nagovarjali, da ko ne bo vedela, kje objavljati sprotna pisanja, da se naj obrne na nas .... ja, lahko rečem, da smo glede starostnih meja zelo fleksibilni. Mladi ustvarjalec ni nujno tudi biološko mlad. :)
Poslano:
16. 04. 2019 ob 20:36
Spremenjeno:
16. 04. 2019 ob 20:48
Kar pogumno se vključite še ostali :)
Kaj naj rečem ... kar tako naprej :). Z vsem napisanim se strinjam. Tudi sama sem bila nekaj let urednica sicer oratorijskega časopisa, pa vendar. Tam sem bila za vse sama, sploh za "iskanje" piscev, ki so bili v tem primeru otroci ...
V predstavitvi se mi je zdela zanimiva vajina misel, da kritika potrebuje poezijo in prav tako poezija kritiko ...
Čeprav vaše revije ne poznam (še), mi je všeč, da izhajate in vztrajate na periferiji. Tudi sam prihajam z obrobja. Lepo je tudi, da jo urejate študentje. V Trstu ima edina literarna revija že 43 let istega urednika ...
Pozdrav vsem dekletom, z željo po nadaljnjem uspešnem delu in kakšni zanimivi delovni anekdoti - saj nas nihče ne sliši. Nazdravljam z litrom jušne vode (vzorne literatinje ob tem času kuhamo:)), Sara
Pomembno je tudi to, da se uredniki_ce ukvarjajo z besedili, torej da ne zdrsnejo na raven nekih birokratov, ki odločajo, kaj je primerno in kaj ne, ampak da avtorju_ici pomagajo.
Poslano:
16. 04. 2019 ob 20:49
Spremenjeno:
16. 04. 2019 ob 20:49
Poznam šaljivo pesem Antona Medveda, ki me malce spomninja na naslov vaše revije:
V nobeno družbo vabljen,
le sebe je imel,
od vseh ljudi pozabljen
doma je sam sedel.
V preprosti gorski vasi
o njem je slovel glas,
da že v predavnem časi
naselil se je v vas.
Ni živa duša znala,
zakaj, čemu, odkod.
Dečad ga je nazvala:
»Razdrapani gospod.«
Ob uri pa poslednji
— umiral ni bogat —
možakarji sosednji
prispo ga obiskat.
Okoli njega zbrani
vele mu, da naj vsaj
ob smrti jim naznani,
kdo vendar je in kaj!
In starec dé počasno
in tiho kakor tat,
a vendar dosti jasno,
da »bil je literat.«
»O sveti moj opravek!
Kadar mini pokop,
kaj bil sem — eden stavek
zapišite na grob!«
Ob njem se vsi osupli
spogledajo možje —
A v bledem, mrzlem trupli
zastane vtem srce . . .
»Ob smrti zadnje želje!
Odreči kdo jih sme?
Za vest so nam povelje.
Kaj želel je, sam ve.
Ob smrti prošnja čudna!
Slušajmo ga zato,
da duša se mu trudna
spovračala ne bo!«
Pod staro so ga lesko
zasuli v groba hlad,
zapisali na desko:
On pil je liter rad.
Malo več vprašanj naenkrat ...
Kako bi opisali današnjo 'mlado' poezijo? Se pisci vračajo v intimne svetove?Katere pesnike vidve radi prebirata? Je težko biti hkrati pesnik in urednik?
rožmarinu: bom jaz odgovorila na del, ki zadeva poezijo (in širše literaturo), ki potrebuje kritiko.
Veliko lažje je namreč pisati z občasnimi komentarji znancev, sorodnikov in prijateljev, ki pohvalijo naše pisanje ali ga ustoličijo v višave. Vendar se na tak način pisec ne more ničesar naučiti ... S kritiko tako ne mislim zgolj zapisa v majhnem kotičku časopisa ali revije, temveč kakršnikoli komentar strokovnjaka na tem področju, ki lahko pomaga izpiliti pisanje. (Tudi pesem.si je iz tega vidika odličen portal.) Pisci bi si zato morali prizadevati, da bi dobili čim več kritik (pa ne zgolj tistih za točke), da se izpilijo v tistem, kar počnejo. to vse pod pogojem, da je kritika seveda na mestu in dobro podkrepljena ...
goricajenasa: Se izjemno trudimo. Je pa treba pri tem upoštevati tudi to, da se tudi sami učimo urednikovanja ravno preko revije ... :)
Sara: anekdote za na konec. ;)
Poslano:
16. 04. 2019 ob 20:51
Spremenjeno:
16. 04. 2019 ob 20:56
Sama raje ne bom posebej izpostavljala svojih zadržkov do (hiperprodukcije) poezije. Raje imam daljše forme zapisov, ker pri teh vsaj načeloma veš, da si je nekdo moral odmeriti vsaj kakšno uro časa, da je zamisel pretipkal. In zato živim s predsodkom, da literatura v nevezani besedi terja tehtnejši premislek.
Poezija pa ravno zato toliko bolj potrebuje kritične prijatelje. Res na hitro lahko naskiciraš tistih nekaj besed, pozabiš na ločila, ideje, simbole, metafore, metonimije, asonance, rime že tako dolgo časa niso več v modi ...
Dobra poezija pa je zato toliko vrednejša in predstavlja užitek par excellence!
Komentiranje je zaprto!