V torek, 16. 4. 2019, smo v virtualnem večeru predstavili študentsko literarno revijo Liter jezika. Z urednicama Heleno Zemljič (ki jo poznamo tudi kot urednico na Pesem.si) ter Danijelo Sekej, urednico za kritiko pri Litru jezika se je pogovarjala Jasna Janež. Klepetali smo o uredniškem delu, zgradbi Litra jezika in avtorjih ter seveda o poeziji ...
Danijela Sekej in Helena Zemljič sta študentki v zadnjih letih študija na Filozofski fakulteti v Mariboru na Oddelku za slovanske jezike in književnosti, v okviru katerega izhaja tudi revija Liter jezika. Obe navdušenki nad jezikom v literaturi in zunaj nje, v vseh možnih kombinacijah, priložnostih in slučajnostih. Z revijo se ukvarjata prvo leto (no, Danijela je imela pred tem že poskusno dobo s prejšnjim uredništvom), Helena predvsem s poetičnim delom, Danijela s kritiškim. Obe prepričani, da tako kot kritika potrebuje literaturo, tudi literatura potrebuje kritiko.
Hvala za pojasnilo misli :). Se mi zdi, da je tudi veliko literarnih delavnic, natečajev ... se jih udeležujeta kot pesnici?
urednica
Poslano:
16. 04. 2019 ob 21:00
Spremenjeno:
16. 04. 2019 ob 21:09
rožmarin: joj, za "mlado poezijo" ne vem ravno, se štejem za eno izmed te populacije, zato jo težko objektivno gledam (kot neko celoto, ker je namreč izjemno raznolika kot poezija nasploh).
Ravno zato je morda hkrati biti "učeči se" pesnik in "učeči se" urednik malo težko ... Ti pa to da možnost, da s tem, ko ocenjuješ delo drugih, ocenjuješ tudi sebe ... Se kališ v odkrivanju slogov, možnosti. Seveda ti je zmeraj neka poetika bližje od druge, se pa kot urednik naučiš stopiti korak nazaj.
matej_krevs: Ne vem, ali se ukvarjate s kakšno vedeževalsko dejavnostjo, ampak lahko potrdim, da ste s pesmijo dobro ponazorili tudi spremljevalne okoliščine nastajanja naše revije.
Sploh v slovenski kulturi velja, da jezik bolje teče, kadar ga omočimo v žlahtne kapljice. Iščemo literata, ki se ne poigrava rad/(t) z litri! Ideja za novo rubriko v reviji, v kateri bodo lahko objavljali izključno abstinenti!
Omenili sta, da ste v revijo vključili tudi esejistiko. Kakšno se vama zdi razmerje med poezijo, prozo in esejistiko? V čem se razlikujejo?
Ja, res je glede natečajev. Sklepam, da bi jih priporočili mladim piscem. Bi imeli zanje še kakšen nasvet?
Poslano:
16. 04. 2019 ob 21:12
Spremenjeno:
16. 04. 2019 ob 21:25
Razmerje med prejeto poezijo, prozo in esejistiko, ki prosi za objavo v Litru jezika, je dovolj zgovorno izraženo že številčno. Seveda nimam pri sebi (niti kje na strani) točnih podatkov in grafov, vendar poezije prispe toliko, da bi revijo lahko namenili samo temu, zgledno zastopana je potem še proza, največkrat v obliki kratkih zgodb, esejev pa ni ravno na pretek.
Omeniti moram, da se za popularizacijo esejistike in kritike na fakulteti trudi predvsem red. prof. dr. Štuhec, saj je ne nazadnje to tudi njegovo področje delovanja, tako da smo tokrat v revijo vključeni esej pridobili na ta način, da je pred objavo veljal za obveznost, ki pogojuje pristop k izpitu. Kot pravim, včasih je treba ljudi malo pahniti iz njihove cone udobja. :)
Sicer pa so najočitnejše razlike med poezijo, prozo, esejistiko seveda v dolžini besedila, v izbiri tem, ki jih posamezne zvrsti bolj ali manj posrečeno upovedujejo, nič pa ni narobe, kadar te zvrsti med seboj prehajajo -- poznamo (pre)kratko, zgolj anekdotično prozo, na drugi strani pesmi v prozi, esej pa vse te zapise lahko svobodno vključuje v svoj zapis, lahko zgolj za "dušo" lahko zato, da jih pokomentira ...
Ampak eseja še zmeraj ne boste mogli zapisati s šminko na prtiček, poezijo lahko, tako da je slednja zagotovo bolj praktična in priročna. :)
pozdravljam vašo idejo o rubriki o abstinentih, Američani takim pravijo Teetotal, sam pa žal ne bom mogel v njej sodelovati, kot pravi tale
Kraguljčke slišim, sneg in trojko,
ki se izgublja v zimsko noč
in v njej mlad par, zavit v soboljko,
s poljubi mraz odganja proč...
Takšna pred mano vstane slika,
kadar od vodke se pijan
zazrem v pol prazno steklenico,
ki grejem jo ves ljubi dan;
a včasih zamegli se lik,
in vse izgine v dim, meglo,
tedaj nalijem si do roba,
(da si izboljšam sluh in vid)
pa zvrnem ga, kot v slovo
in spet se izostri podoba:
kraguljčke slišim, sneg in trojko...
Nasvet za (mlajše) pisce?
Hm, pošljite svoje umotvore (poezijo, prozo, kritike, eseje, članke ali kar je še takega (bomo kako kategorijo še dodali)) na naše uredništvo. :)
(Datuma za naslednjo številko za oddajo še ni, e-mail naslov pa: [email protected]) :)
urednica
Poslano:
16. 04. 2019 ob 21:23
Spremenjeno:
16. 04. 2019 ob 21:24
Morda tistim, ki vas zanima, pride prav tudi povezava na FB profil Litra jezika.
Še en posnetek s Tonjo Jelen iz istega kraja in časa kot prej ...
Kako pogosto izhaja revija? Kot vem, tudi letos načrtujete predstavitve po Sloveniji. Kje in kdaj vas bomo lahko v živo videli / slišali / brali? Se da revijo tudi naročiti?
Revija je v času malo bogatejših finančnih sredstev izhajala dvakrat v študijskem letu, zadnja leta enkrat. Naslednja številka bo torej izšla konec tega koledarskega leta oz. v začetku naslednjega študijskega (predvidoma novembra).
No, ne načrtujemo ravno turneje, smo pa vključili avtorje zadnje številke v maratonsko branje na svetovni dan poezije v Ljubljani, bomo pa se predstavili tudi na Dnevih knjige v Mariboru, in sicer 24. 4. ob 17. uri na Grajskem trgu. Če se še pojavimo na kakšnem dogodku, obvestimo na FB strani. :)
Preko te iste strani lahko naročite tudi zadnjo številko. Še so na voljo. :)
Načrtujemo tudi postavitev spletne strani, ki bi vsebovala pdf datoteke vseh številk. Upam, da nam uspe še pred poletjem.
Našla sem tudi kazalo nove številke Litra jezika, da bo odločitev lažja ;)
No, super za kazalo, ker sem prej čisto pozabila omeniti prevode. :) Sodelujemo namreč tudi s študenti s prevajalskih smeri, ki poskrbijo za ta del.
Tako da tudi prevajalci ... vabljeni!
V spodbudo likovnim ustvarjalcem pa naj bo zgornja fotografija naslovnic. Pričakujemo veliko njihovih samoiniciativnih tečnarjenj, da bi ravno oni radi bili tisti, ki bodo popolnoma brezplačno oblikovali zunanjo podobo revije. :)
Pa tudi grafikov, ki bi želeli prostovoljno sodelovati, se ne bomo otepali. :)
urednica
Poslano:
16. 04. 2019 ob 22:02
Spremenjeno:
16. 04. 2019 ob 22:02
Kaj pa anekdote ... ki so prej sfrčale mimo?
Poslano:
16. 04. 2019 ob 22:05
Spremenjeno:
16. 04. 2019 ob 22:06
evo, brezplačni izvodi, to pa bi jaz ukinil,
ne brez heca, večkrat sem bil že objavljen v literarni reviji in dobil brezplačni izvod na dom in mi je bilo všeč, ampak hec je v tem, da sem bil glih jaz tisti potencialni jupec, ki bi revijo kupil, ker je vsebovala moje pesmi, malce narcistično, vem, vendar iskreno iz srca
če še malce zakompliciram, brezplačni izvod je medvedja usluga je nekako tako, kot da bi lepi ženski dal kompliment da je lepa (brezveze, si bo mislila)
podobno je z cerkvijo Notre Dame, vsi od francoskega predsednika do papeža hitijo s sožaljem, in miljarderji kmalu bodo nabrali toliko denarja zanjo, da bi nahranili pol afrike:
notr damski
ven pa gosposki
urednica
Poslano:
16. 04. 2019 ob 22:09
Spremenjeno:
16. 04. 2019 ob 22:09
Hjm, ni ravno anekdota, smo se pa po vedno novih izkušnjah naučili, da dan po sestanku ne načrtujemo hudih obveznosti. Hitro namreč zapademo v dolge debate o primernosti veznika "kjer" ali o tem, koliko romantične naivnosti bomo dopustili v pesmi, da bo še prikupna ...
Brezplačni izvodi zmeraj implicirajo nujnost prostovoljnega prispevka. Na roke, jasno! Tudi ekipa dela brezplačno, da se izogne delu na črno. Morda bomo kdaj zbrali moči in prebrali vsaj Zakon o društvih, do zdaj te volje ni bilo.
Vzvišeno je zmeraj povezano s konkretnim in otipljivim. Tudi Notre Dame. :)
Komentiranje je zaprto!