Med življenjem Cervantesa in Prešerna je minilo več stoletij, Župančič je živel tako rekoč včeraj, valjo živi danes, vsi (in še marsikdo) pa so napisali po kakšno gloso. Ta torej ni muha enodnevnica, ki jo postmodernizem za vse večne čase odstrani z enim samim zamahom leve roke, ampak je že stoletja poznana pesniška oblika, ki se bo - če bo šlo tako naprej - verjetno pojavljala tudi v 22. ali 26. stoletju. Jo je pa težko napisati, rabiš kar nekaj pesniškega znanja. Ideja je, da bi se ga (na)učili v tej delavnici. Bomo videli, koliko zdrave pesniške volje premore naš portal. Vabim vas, da si pomagamo in napišemo še nekaj novih pesmi v tej obliki, kajti v slogi je moč, v glosi pa poezija.
Vem, maatjazh, odgovor na to izjemno gloso bi moral biti daljši, ampak trenutno naj ostane pri tem:
Zakaj bi ti, ki toneš vase,
v to tvojo lepo poezijo,
ne pisal za vse večne čase?
Saj se ljudje ji ne smejijo
in ti ne pišeš je le zase?!
Z lepimi pozdravi,
koni - Breda Konjar
Poslano:
10. 01. 2018 ob 13:59
Spremenjeno:
10. 01. 2018 ob 14:02
... komentar sem poslala dvakrat, zato sem enega zbrisala in v tem ostaja
en lep pozdrav
Poslano:
10. 01. 2018 ob 16:35
Spremenjeno:
10. 01. 2018 ob 16:39
Spoštovani Maatjazh!
Berem tvojo krasno "čudno poezijo", kot jo imenuješ v zadnji glosi in meni se zdi, da je ena glosa lepša od druge, vse pa imajo rimo, ritem in vsebino in takoj pomislim:
"Poezija je kot vino
več (ga) je spiješ, bolj te žeja,"zato dragi poet, le piši pesmi, ki se dotaknejo borbončic, da sem še nekaj časa zadeta od njih, ko pa učinek pojenja se vrnem. Verjemi mi, da je to skoraj vsak dan.
"Toda tu, na drugi strani,
kamor dolga pot me vodi
preko črt na moji dlani,
kakor v izogib usodi
modri žarki so prižgani.
Sem pripelje me kočija,"
Lep pozdrav od redne bralke Marije
( no sedaj je razkrita tudi skrivnost triglava :)) )
Ps.: Enako z veseljem in vnemo berem tudi Bredine objave, saj je edina, ki je tudi priobčila svoje glose.
Hvala, da si omenil tudi Valjo-ta. Že pred meseci sem zasledila njegovo super poezijo. Škoda, da več ne objavlja.
Breda in Marija,
hvala obema za podporo! Sem že mislil nehati z glosami, zdaj pa sta mi vlili voljo, da bom morda vendarle dokončal zbirko.
Lepo vaju pozdravlja Matjaž
SE GREMO ZEMLJO KRAST?
Šest otrok si zemljo krade,
v igri si cel svet delijo,
še najraje pa zbežijo,
kadar koga kdo napade.
Jan napadel bo junaško
Škotsko ali Argentino
ali pa morda Slovaško,
Poljsko ali Ukrajino,
sam pa branil bo Hrvaško.
Kamor mu količek pade,
tam se vojna bo začela.
Punce ga imajo rade,
vsaka bi mu zemljo vzela:
šest otrok si zemljo krade.
V Škotsko vrgel je količek,
vsi iz kroga so zbežali,
ko ga je prijel Matiček,
pa kot kipi so obstali.
Vrže, Jan pa kakor ptiček,
če ga s fračo obstrelijo,
čivkne, ker zadet je v glavo!
Mulci vpijejo, kričijo,
ne le Janovo državo,
v igri si cel svet delijo.
Zdaj Matiček mejo riše,
del Hrvaške si prisvaja,
nova polja, nove hiše,
to je zgodovinska kraja!
Kar bilo je prej, se zbriše.
Spet pripravljeni stojijo,
Škot napade Argentino!
Drugi mulčki se borijo
le za svojo domovino,
še najraje pa zbežijo.
A čez dvajset let enaki
heci jim gredo po glavi!
Ne razumejo, bedaki,
kaj jim zdrava pamet pravi,
v jame vozijo jih vlaki.
Jan pa še kar zemljo krade
in najema generale,
ropa rudnike, nasade,
v javnosti deli pohvale,
kadar koga kdo napade.
Poslano:
11. 01. 2018 ob 14:57
Spremenjeno:
11. 01. 2018 ob 15:10
Maatjazh, tole se mi je danes ponoči napisalo. Ne vem, ali ima kakšno vrednost?
Hvaležna bom za komentar, da vem pri čem sem.
Poslano:
11. 01. 2018 ob 17:21
Spremenjeno:
11. 01. 2018 ob 17:27
3. Rime so osemzložne in se držijo sheme ababacdcdc, stopica teče gladko
4. Tema je sicer klasična, vendar (z nekaj prešernijanskih odstopov, kar ji doda žmohtnega soka) pisana v sodobnem jeziku.1. Da do svoje naslednje pesmi ne bi bila več pretirano kritična in bi se raje še malo bolj potrudila pri vsebinski trdnosti mota
2. Za rimanje v tej glosi ne bi uporabila iste besede po večkrat (zime, rime, prime)Še enkrat čestitam in hvala, ker sodeluješ!
Z lepimi pozdravi, Matjaž
Pozdravljeni vsi trije!
Z zanimanjem vam sledim.
Matjaž, cenim tvoje delo in trud tvojih učenk, zato bom še prihajala sem in se veselila napredka Brede, Marije in morda še koga.
Lp, Ivanka
Lepo od tebe, Ivanka. Lp, Matjaž
Poslano:
12. 01. 2018 ob 09:04
Spremenjeno:
12. 01. 2018 ob 09:05
Matjaž, zelo si me razveselil s svojim mnenjem, glede moje glose.
Lahko ti povem, da brez te delavnice in tvojih objav, tudi moje glose ne bi bilo. Preden sem se lotila dela, sem pregledala vse prispevke in jih preučila, (kolikor mi to, kot laiku uspe-preučitev namreč). Pri pisanju mi je veliko pomagalo, da sem se, v dilemi kako ozr.: s katero črko začeti verz, naslonila na tvoje objave, kar se vidi v prvem verzu tretje stopice
"Kaj bi kmet" , to sem si sposodila od tebe, ker mi kar ni hotelo steči samo od sebe, o potem se je pa studenček kar sam razlival.
To sem ti morala povedati, pa tudi tistim, ki bi se morebiti lotili tovrstnega pisanja.
Upoštevala bom tvoj nasvet in popravila, kar si predlagal, moram si pa vzeti kakšen dan ali dva, saj če zamenjam verz ali dva, se struktura ( in misli, ki jih imam še v glavi) nekako spremeni.
Lep dan ti želim!
Marija
Poslano:
12. 01. 2018 ob 17:32
Spremenjeno:
12. 01. 2018 ob 18:28
Marija, kar vzemi si čas. Medtem pa jaz nadaljujem, kjer si se ti ustavila v zvezi s Prešernom:
Poslano:
14. 01. 2018 ob 09:55
Spremenjeno:
14. 01. 2018 ob 09:55
NAD SONČEVO ALEJO
Men se iskreno povedano smehlja ko berem vse te glose. Prijetno ni kaj. Matjaž, samo dva predloga:
- pri prešernu ti manjka zlog "zvečer pa pijan po RTV"
- po aleji fantje mladi - tukaj bi jaz črtal besedo fantje, ker maš po nepotrebnem pridevnik po samostalniku. Lahko so mladi tudi kot samostalnik, ker mislim da ni potrebno da so mladi prav moškega spola.
Vse dobronamerno. Mogoče se še jaz priključim :)
Poslano:
15. 01. 2018 ob 13:16
Spremenjeno:
18. 01. 2018 ob 08:26
Matjaž, spremenila sem: v prvi kitici ( začetnih pet verzov), drugi kitici 7.8.in 9. verz, v tretji pa delno 2.in 4. verz.
Mislim, da se sedaj bolj tekoče bere, seveda sem pa uporabila druge rime, da ni toliko ponavljanja.
Upam na tvoj komentar in te lepo pozdravljam.
Marija
Da še jaz pristavim pisker... :)
Sem vsemogočni stvarnik sveta.
Oči, nos, prsti in ušesa
so nič več kot marioneta
letečih misli in peresa.
Ustvarjam hiše, ko grem mimo.
Rodi se okno, vrata, streha
na strehah sneg, ustvarim zimo,
dim dimnikov, ki ne preneha,
nad dimom ptiče, glasne srake,
oblake, sonce in planete,
nekje vesoljne pomorščake
in še vse njihove rakete
ter kar nad njimi v mraku leta.
Sem vsemogočni stvarnik sveta.
Zaznavajo ideje, sanje,
famozne pisce, filozofe
izkušnje drugih; znoj in znanje,
odstavke, slike, note, strofe,
veselje, čustva, glasna, tiha,
nagone in tuzemske ječe,
najmanjšo misel, ki presiha
v najglobljih kamricah boječe,
bogove, pekel in nebesa,
oči, nos, prsti in ušesa.
Morda je res kot se zazdeva.
Morda pa to so zgolj prividi,
ki domišljija jih rojeva,
morda zaznave, ki jih spridi
ušesno maslo, siva mrena,
morda čutila, ki ne spijo,
zaznave v njih, vsa mizanscena ,
s prividi vred in domišljijo,
predstavo, ki se v mislih spleta
so nič več kot marioneta
zakrinkane moči zavesti.
Prav rad verjamem, da samevam,
da ves ta svet in vse povesti,
drugje v osami, sam rojevam.
Tako bi bridek rez prevare,
trpeči dnevi in sopenje
ter vse zasanjane punčare,
ki so rodile hrepenenje,
bile zgolj gibi v taktu plesa
letečih misli in peresa.
Poslano:
15. 01. 2018 ob 20:34
Spremenjeno:
15. 01. 2018 ob 21:20
@Peter,
zelo si me razveselil s prihodom! Upam, da ni šlo samo za enkraten obisk.
(Zelo rad bi ti malo predal štafeto, ker se nekaj časa ne bom utegnil toliko ukvarjati s to rubriko. Pridem pa nazaj.)
Hvala za pripombe. Glede prve se jaz bojim, da je en zlog preveč, ne premalo.
"zvečer pa pijan po RTV" se namreč bere "zvečer pa p'jan po erteve".
Glede druge pripombe se strinjam, da bi lahko ne bili samo fantje. Imaš mogoče kako idejo, kako bi ta verz konkretno nadomestil, pa da bi bilo ravno prav zlogov?
Tvoja glosa je odlična, nimam pripomb, edinole komentar k prvemu verzu mota:
"Sem
vsemogočni stvarnik sveta", kjer prenos naglasitve v besedi sveta z
zadnjega zloga (ki je običajna) na prvi zlog zveni precej radikalno.
@Marija
Zdaj mi je pa tvoja pesem zares všeč, dobro si jo izbrusila.
Posebej
mi je všeč tale del, ko v drugem in zadnjem od štirih verzov za dva koraka obrneš
ritem. Kak strog poznavalec oblikoslovja bi rekel, da je sprememba stopice samo v dveh verzih cele glose napaka, meni pa se zdi čudovita ritmična popestritev:
Matjaž, Marija ... pa smo le dočakali okrepitev.
Peter, tudi mene si razveselil s prihodom in z odlično gloso ob kateri sem glede prvega verza mota pomislila, da bi se ti mogoče lepo slišalo tudi kot "Sem vsemogočni stvarnik leta."
Svojo gloso Senca sem veliko spreminjala, zato jo z zadnjimi popravki objavljam še enkrat.
Senca
S senco vedno je problem.
Ko nebo je brez svetlin
kot prikazen s temnih lin
v strahu najde svoj tandem.
Tam, kjer nekaj že stoji,
ni več mesta za stvari,
ki se jih že vsak boji.
Še obraz ob njih žari,
prazen strah pa se znoji.
Preden igre se zavem,
sončna lisa najde pot
tja, kjer tiho ji povem
naj obsije temen kot.
S senco vedno je problem.
Sonce niza roj bleščic
v zlati barvi, ki slepi
in zavem se spet resnic,
da nobena več ne spi,
ko mi šine preko lic.
K sreči obudim spomin
na del sence, ki vzdrži
v strahu, da ji prek dolin
sij svetlobe ne zbeži,
ko nebo je brez svetlin.
Pozno vrača se s sledmi.
Kot da česa se boji
se srečuje tam z ljudmi
in usodo jim kroji
v bolečini, ki ščemi.
V solzi najde opomin
naj ne dela več zlata,
naj ne širi moč skomin
po katerih svet hlasta
kot prikazen s temnih lin.
Čaka na signal neba
kot bi ji bilo odveč
dvakrat vleči za oba
nekaj, kar se zdi preveč
slično sliki jastreba.
V tihost se preplašen, nem,
skrajno medel soj poda,
še strašnejši kot pred tem
vmes se krajša, mrk doda,
v strahu najde svoj tandem.
Vesela bom mnenja in sugestij.
Lp, koni
Šele zdaj sem opazila tole aktivno delavnico !
Super, Matjaž in vsi ostali tvorci, kar tako naprej!
Lp, lidija
Poslano:
17. 01. 2018 ob 16:46
Spremenjeno:
17. 01. 2018 ob 16:48
Draga koni,
imam občutek, da bi lahko sicer zelo slikovito igro svetlobe in senc v tej glosi še izostrila. In če bi se odločila za to, ti povem, na katerih mestih se meni zdi to mogoče. Prosim te, da ne sprejmeš tega kot sugestijo za popravljanje napak oziroma slabosti, saj to praviloma niso, ampak so le tista mesta, kjer se da mogoče odpreti še kakšno lino, skozi katero bi prisijalo še več svetlobe. Ki jo je itak že v izobilju, tako da bi bila lahko z gloso tudi že zadovoljna.
-kot prikazen s temnih lin
-ni več mesta za stvari, (prostora?)
-prazen strah pa se znoji.
-naj ne širi moč skomin
-slično sliki jastreba.
Lp Matjaž
Matjaž,
delavnica je namenjena izmenjavi mnenj, sugestij, popravljanju napak, sodelovanju v smislu izpopolnjevanja in v takem smislu sprejemam tudi tvoje sugestije. Hvaležna sem ti za izziv, katerega sem z veseljem sprejela in prav vesela sem nakazanih možnosti za izostritev igre svetlobe in senc, ujete v gloso.
Poskušala bom odpreti še kakšno lino, do takrat pa
prijazen pozdrav,
koni
Poslano:
18. 01. 2018 ob 10:48
Spremenjeno:
18. 01. 2018 ob 10:51
Koni, tvoja glosa s prepletanjem sence in svetlobe mi je všeč in dovolila sem si malo poigravanja pri verzih, katere je izpostavil Matjaž.
Upam, da sem zadela bistvo tvojih misli in ti bo predlagano v pomoč!
Mogoče bi mi tudi ti lahko pomagala pri tistih 4-rih verzih od kmeta, da jih spravim v red, tako, kot je treba :))
---------------------------------------------------------------------------------------------
Senca
S senco vedno je problem.
Ko nebo je brez svetlin
kot prikazen s
temnih lin (kjer je polno bolečin)
v strahu najde svoj tandem.
-------------------------------------------------------------------------------------------
V solzi najde opomin
naj ne dela več zlata,
naj ne širi moč skomin
po katerih svet hlasta
kot prikazen s temnih lin.
V solzi najde opomin
naj ne širi moč zlata
naj ne dela več skomin
po katerih svet hlasta
kjer je polno bolečin.
-------------------------------------------------------------------------------------------
Še obraz ob njih žari,
prazen strah (pa se znoji) v niču rdi.
v smislu: zunaj je votel, znotraj ga pa nič ni :))
ali:
pogumna misel zažari ( ožari). ???
V tem primeru imaš en zlog več
------------------------------------------------------------------------------------------
Čaka na signal neba
kot bi ji bilo odveč
dvakrat vleči za oba
nekaj, kar se zdi preveč ( na hrbet zadegat več )
slično sliki jastreba. ( ker jo moč lahko (potem) izda )
--------------------------------------------------------------------------------------------
Uživam v pestrosti krasnih pomenov, rim in ritmov objavljenih glos v tej delavnici.
Lep pozdrav vsem sodelujočim!
Marija
Komentiranje je zaprto!