Matjaž, navdušuješ!!!

Z velikim občudovanjem te berem in se znova in znova po prebiranju tvojih novoobjavljenih glos vračam tudi k prvi objavljeni v tvoji zbirki 54 GLOS. Prav v njeni vsebini, pod naslovom Kaj te  vodi, najdem odgovor glede svoje pripadnosti oblikovani poeziji. Za pridobljena znanja v tvojih delavnicah sem ti neizmerno hvaležna. Zdaj, ko mi je dano več branja kot ustvarjanja novih pesmi, dobesedno srkam lepoto oblikovane in vsebinske povezanosti tvojih glos, ki nam jih podarjaš v branje. 

Žal mi je, da je med številnim članstvom pesniškega portala tako malo zainteresiranih za sodelovanje v delavnicah, kjer bi z malo volje lahko pridobili obilo novih pesniških znanj in veščin. Tokrat v tem smislu  tudi sama nisem vzgled, upam pa, da trenutno "mirovanje" ni dokončno.

V pričakovanju tvoje nove glose te lepo pozdravljam,

Breda

Breda,

hvala za tvojo pozornost. Kot veš, glose ni prav preprosto napisati, zato se tega loteva malo pesnikov, ki v tem obdobju objavljajo na pesem.si. Mnogi med njimi še ob branju ne prepoznajo in ne občutijo ritma, ki ves čas enakomerno teče pod besedami. In ni povsem enostavno prepoznati strukture verzov. Zato sem še vedno ponosen nate in na vse tiste, ki ste doslej sodelovali v tej delavnici. Res je škoda, da za to trenutno ni zanimanja, a kaj hočemo, mogoče pa je to zatišje pred neurjem. 

Vsekakor ti želim, da bi spet napisala kakšno gloso in jo pristavila k zbirki, ki nastaja na tem mestu, in jo - kot dokazana mojstrica tovrstne poezije - hkrati objavila še zgoraj, med izdelanimi pesmimi.

Lepo te pozdravljam,

Matjaž 

Matjaž,

zanimanje za gloso je pri meni še vedno močno, ustvarjalna moč pa je, žal, v upadu. Upam, da se stvar še obrne, do takrat pa naj k  tvoji nastajajoči zbirki glos pristavim svojo, na portalu že objavljeno poetološko gloso. V veliko zadovoljstvo mi je, da je bila s strani bralcev pesem si izbrana za Pesem poletja 2023, počaščena pa bom s tvojo strokovno oceno.

   Resnici na ljubo

Za pesem, ki Muza jo vodi iz zmede,

obet je občutja svobode brezdanje,

da z jutrom zadihajo lepe besede

kot zgodba resnična in čutno spoznanje.

 

Res lep je ta čudežni svet poezije,

kjer pesmi živijo ustvarjene zase,

resnici na ljubo, kot nekaj, kar sije

in skozi sinjino zna lepšati čase

v sožitju, objetim z resnico, ki klije.

Resnica je v slehernem kavlju besede,

ki vodi jo želja, da čustva odžeja,

pomirja in mislim dovoli zasede,

če stkane brez uma vprašljiva so preja

za pesem, ki Muza jo vodi iz zmede.

 

Z odtenkom subtilnosti vadim čuječnost,

ko iščem spoznanje o ritmu sožitja

dveh misli, ki rineta hkrati v nevšečnost,

iz niča spočeti tam sukata nitja,

da ne bi obstali na poti v povprečnost.

Počasi in vztrajno svetli se spoznanje,

da vse, kar površno je, nedokončano,

ustvarja prikrito resnico za stanje.

Med dobrim in slabim vijuga na plano,

obet je občutja svobode brezdanje.

 

Ko končno pristane z močjo, ki očara,

dojameš, da misel razgalja poeta,

ki včasih nespametno sebe prevara

prepričan, da pesem zdrsi kot zakleta

z vsebino pretkano, ki je le utvara.

Resničnost zasije, pravičnost prisede,

ko pesmi vsebina brez zla narekuje

naj  zlobi zasenči povzročanje bede,

ujete brez boja za misel, ki snuje,

da z jutrom zadihajo lepe besede.

 

Saj, kadar beseda se ne obotavlja,

drsi in poboža še misel, ujeto

med verze pomenske, ki zven jim nazdravlja

za spevnost jezika, ko pesem tke vneto

veljavne rutine kot draž, ki se javlja.

Tako kot različno je naše pisanje,

od nekdaj v različkih zaznamo prebrano.

Resnici na ljubo, vse to je iskanje

in trud je zaman, če izpade pretkano

kot zgodba resnična in čutno spoznanje.

Matjaž, mogoče bi vsaj kakšno svojih glos tudi ti objavil v rubriki Pesmi. Bojim se, da vsi člani tega bogatega pesniškega portala ne zaidejo pogosto na Forum med delavnice. Prepričana sem, da bi s svojo objavo glose še marsikoga navdušil za sodelovanje v delavnici.

Lepo te pozdravljam,

Breda

 

Breda,

kako je mogoče, da ustvarjalna moč upade? Verjetno gre samo za premor, tako vsaj jaz doživljam obdobja, ko ne pišem poezije. Potem pa kar naenkrat pridejo verzi in zahtevajo od mene, da jih zapišem. Verjamem, da bo tako nekako tudi pri tebi.

Hvala za tvoj prispevek v tej delavnici. Ta tvoja glosa je gotovo zaslužila vse pohvale, ki jih je doživela, tule se ostalim pridružuje še moja pohvala. Da pa bi podal strokovno oceno, za to se ne čutim kompetentnega. Lahko edino rečem, da je oblika te glose popolna, vsebina pa poglobljena in da se obe med sabo harmonično prepletata. Idealno je namreč, če stroga oblikovna pravila ne zatirajo vsebine, svobode misli in čustev. In to ti je očitno dobro uspelo.

Kar pa se tiče mojih objav v rubriki Pesmi, nameravam 26. decembra, na dan desete obletnice mojega sodelovanja na tem spletišču, objaviti že pripravljen trojni prizmat, s katerim pa bom najbrž tudi jaz zaključil mojo tukajšnjo “pesniško produkcijo”. Medtem pa mogoče tule v delavnici objavim še kakšno gloso, če se mi bo zapisala.

Vsekakor ti želim zdravja in sreče in te lepo pozdravljam, draga moja sodelavka!

Matjaž 

Temna noč bo zablestela,
z belim sojem razsvetlila
nore misli in minila,
v sončnem ognju izgorela.

Svetle zvezde so minljive,
s časom tonejo v praznino,
kakor misli pozabljive
se izgubljajo v črnino,
kjer so le še svètlo sive.
A sivina bo zbledela
v tenko nit neskončne preje
ki bo vsa srebrno bela.
In ko se tedaj zasmeje,
temna noč bo zablestela.

O, ko bi imel kočijo,
ki bi me v nebo peljala
tja do zvezd nad Galaksijo,
in med njimi najbolj zala,
ki jo modreci slavijo,
bi me nase povabila!
Moje misli razpršene
bi z modrostjo nahranila,
od obupa zatemnjene
z belim sojem razsvetlila!

Beli vranci bi se pasli
na modrikasti planjavi,
kot da niso v meni zrasli,
v moji polnoprazni glavi,
kjer sem jim napolnil jasli;
kakor da jih ni rodila
noč iz moje domišljije,
kot da mi je podarila
moč ljubezni, ki ubije
nore misli, in minila.

Iz črnine je privrela
svetla kri in je prelila
mojo zvezdo. Zavrtela
jo je vsemogočna sila,
zlato rdeča, vsa vesela.
Kakor da bi onemela 
črna luna pod tišino,
je resničnost dotrpela
smrtonosno bolečino,
v sončnem ognju izgorela.

Moj poklon, spoštovani Poet Matjaž! Kaj še poreči ob tej silni kvaliteti poezije, ob tej erupciji verzov, ki vrejo iz tebe; kot ostal sem brez besed, brez ustreznega pridevnika ... Verjamem, da jo le na tem mestu delavnice, objave, vidi marsikdo, ki mu je mar do kvalitetne pozije, kajti na običajnem mestu objavljanj pesmi bi verjetno odšla v pozabo že naslednji dan ...

Z lepim pozdravom,

Sašo

Spoštovani Sašo Florjanski! 

Oprosti, ker ti odgovarjam tako pozno; zmanjkalo mi je besed ob tvoji hvali. Moja poezija je pač samo del slovenske, tako kot tvoja. Žal naša generacija poezije svojih vzornikov ne dosega. Kljub temu pa je živa in samosvoja.

V tej rubriki so objavljene glose več avtorjev in prav je, da ostajajo vidne dalj časa, saj jih ni prelahko spisati. Naj se zahvalim vsem tistim pesnikom, ki so se doslej odzvali mojemu vabilu, da prispevajo svojo gloso. Vabilo je še vedno aktualno, na vrhu vsake od trinajstih strani, kolikor jih obsega tale delavnica.

Bodi lepo pozdravljen, Matjaž