Ne progovaraš. I dan
je šutnjom dovršen. Ono što čuješ
ne dišu vidici.
Je li se vrijeme zaustavilo?
Jesu li zaboravljena sidrišta
bačena u zaleđene misli
oblutaka
sivih kao oblak što ne pušta
dah? U lišću
se zaustavljaš. Vjernom.
Zaraslu ti pjesmu samoćom
zaogrće, bojama jesenjim
zaustavlja prve snjegove.
Priznaješ da bez te
boje-nježnosti
ne možeš usnuti.
I ne progovaraš. Možda
želiš da se iz suglasja nepokreta
javi glas vremena: ne vagajte
noćas vjerovanje u postojeće.
Uživah...savršen jesenji dah i emocija...
Lp
Emilija
Hvala, Emilija, lijepo te pozdravljam.
Mirko, res prekrasna pesem. Izvoli poskus njenega prevoda:
http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/97250/poskusi_prevodov_pesmi_mirka_popovica#komentar143368
Lp, Marko : )
Hvala Marko! Čast mi je.
Veliki pozdrav...
Ni zakaj, Mirko : ) Najbrž bo še kaj zašumelo med besedami ...
Lp, Marko : )
Ko pesem ponotranjimo, v tišini, občutimo barve listja, snega, sidrišč spomina, življenja, ki presega umrljivost ... lirična in globoka, čestitke,
Ana
Poslano:
11. 11. 2014 ob 17:25
Spremenjeno:
11. 11. 2014 ob 17:40
Hvala lijepa, Ana! Moj naklon i srdačan pozdrav,
MirkoKomentiranje je zaprto!
Napisal/a: mirkopopovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!