svitanje me budi
magija jutra
krošnja na jasi ob navju
je streha zapuščenega d-v-oma
rosa me vsakič postavi na noge
prezebel se grejem v mrliških vežicah
in z lic pokojnih berem
zakaj
Moje bredzdomstvo se je odvijalo od leta 69 do pomladi 71, takrat sem (ateistično razpoložen) doživel s stik s Kristovo zavestjo.
Hvala levcek.
Bravo Svit! Dobra pesem! Zaključek pa je tak, da si ga lahko razlagam na več načinov, in to mi je všeč!
Lp, Essentia
Hvala za izrečeno Essentia
Tudi mene potegne spravljeni brezdomski pogled. Si zdaj "domec" ali brezdvomec? :)
Dva predloga:
rosa me vsakič postavi na noge
in iz z lic pokojnih berem
Lp, Jupiter!
Svit, tudi od mene poklon
Jupiter pa....brezdvomec! najdeno....v eni besedi :)
Lp vsem :)
Poslano:
17. 09. 2014 ob 09:29
Spremenjeno:
17. 09. 2014 ob 09:35
Zdravo Jupiter,
na srečo sem domec, ki nima več dvomov v presežno eksistenco.
"Vsakič" poudarjam, ker sem zunaj bival brez spalke, zgolj obleka me je ščitila in grela, rosa, ki je bila pod krošnjo nekoliko manj obilna, pa me je postavila pokonci...kajti vsako jutro, takrat in zdaj, je vedno nova zgodba; med drugimi doživetji, ki sem jih bil deležen v triletni iniciaciji, je tudi pridobitev imena Svit.
Strinjam se "in z lic..."
Hvala za vpogled.
Hvala pi.
Poslano:
18. 09. 2014 ob 14:29
Spremenjeno:
18. 09. 2014 ob 14:33
Dvom, vprašanja o obstoju se pojavljajo na robu eksistence. Družbene, biološke, duševne. Svit vse to umirjeno in dobro umerjeno združi v miniaturo, v kateri se na točki med nočjo in novim dnevom znajdeta brezdomec in pokojni, oba v iskanju doma.
Naj še ponovim opažanje Essentie o različnih interpretacijah zaključka, kar nam odpira nove možnosti za razmišljanje o tematiki pesmi.
Čestitam,
Jupiter!
Hvala za piko na i,
Jupiter
Izvrsna!
Svaka čast! ;-)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Svit
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!