PESEM SAMOTARKE
Nikoli nisi marala vlakov.
Najbrž le zaradi
umazanih postaj,
neskončnega čakanja,
tretjerazrednih lokalov in
pohote v moških očeh.
Nepovratno stopiš
v zanko lastne biti.
Roka riše rožo
na zaprašeno okno.
Nihče ne pomaha –
ne v slovo, ne v pozdrav.
Maloštevilni nevrotični sopotniki
v atmosferi brez vizij.
Ne zanimaš jih, ki si
z vsakim kilometrom
za odstotek bolj svoja.
Na vsaki postaji te nekaj izstopi.
Talka razbitih frustracij,
s premalo črednega nagona,
padla v kupe za nekadilce,
zazrta v arheologijo duše,
recitiraš pesem samotarke.
V njej drsiš skozi mesta,
kjer ne boš nikoli doma.
iz moje strani ... odlična :)
Lp, MSenca
Tudi z moje strani je .. kot pravi MSenca
lp li
Tudi z moje ...kot pravita MS in Li :)
Lp
Pi
Pesem, ki prevzame, saj nas s svojim ritmom in zgodbo povleče v stanje, ko močneje ali blažje občutimo zavedanje samosti, ki je slehernikova usoda. Saj je pravzaprav v življenju vsak vedno sam ...
LP, lidija
Moje čestitke za izbranko poletja :)
Lp, Lea
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: hanja
- 14. 09. 2014 ob 12:55
- Prebrano 2979 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 752.74