http://www.youtube.com/watch?v=QfrAXZC7GKA

kaj je ustvarilo vesolje?

pesem matere, ki jo zarodek sliši

zvok in krč orgazma pred tem

veliki pok, misel umetnosti

morda ga je ustvaril jaz ...

Vesolje je ustvarilo pesem matere, ki jo sliši zarodek in ustvarilo je tudi zvok in krč in pok in umetnost.. in nas...

:)) tako se mi nekako lažje bere??

lp

saj! ... a gre za zvok! ... zvok je ustvaril ...

Pozdravljen, Simon

Čutim kaj hoče pesem povedati, a to trdovratno skriva.

zvok in krč orgazma

zarodek sliši pesem matere

veliki pok,

morda ga je ustvarila umetnikova misel

Ljubezen, potem pride zarodek, ki posluša materino pesem, otrok se rodi v velikega glasbenika, morda je njegova misel (ki je en sam zvok) ustvarila nov svet

Lp

Pi

ne!

tako je, kot sem napisal!

tukaj ni čustvenih preprek, je matematika, bolje rečeno filozofija.

vesolje ni ustvarjalo temveč je zvok tisti veliki pok, ki je ustvaril vesolje, in takrat se vse prične. zato sem komentiral z največjo simfonijo.

zarodek sliši mamo, ki se oglaša, govori, in to je njegov prvi stik s svetom.

Potem sem pač narobe razumela. Tudi jaz mislim, da je zvok izvor vsega. Vibracija pravzaprav. Ki se širi.

Simon, lepo bodi

Lp

Irena

širjenje vesolja? mislim, da nisi narobe razumela, le ustrašila si se!

hvala za debato!

Simon

http://www.youtube.com/watch?v=QVHY_BGMSw4

tudi kaka druga beseda ali oznaka bi bila možna kot "jaz",

a gre za ego pesniškega subjekta, ki se na koncu spozna.

ne gre za agresijo, ki hoče na vsak način doseči svoje!

morda se je le postavil v vlogo Boga?

"jaz" smo mi vsi, ki beremo, ki grešimo, ustvarjamo ...

ker je "jaz" utrujen, ni napisan z veliko in sledijo ...

in deluje nesigurno.

Sicer pa vsak "jaz" samostojno ustvari vesolje s trenutkom svojega začetka.. saj prej zanj ni obstajalo... 

Simon, a prav razmišljam:))

seveda!

in smo pri tem,

da se ustvarjalec jaz,

kljub temu, da je ponosen na svoje stvaritve,

najraje skrije pod odejo, ker ve,

da je nekje grešil.

sam Bog ne ve, kje.

življenje se spogleduje s smrtjo.

oskrunjenost pesmi je pesem.

pripeti linki so zgolj za boljše razumevanje, kot moji komentarji.

... so zloglasne svetnice.

kakšen popravek pa pričakuješ, Jošt?

Jaz nisem gledala pripetih video.. in , ker nas je debata pripeljala v zaključek, kaj je ustvarilo vesolje, mislim (to je moje videnje le), da pesem ne potrebuje dodatka.. le zelo poglobljeno razumevanje??

Nekako se poveže .. v krog, ki se ga da zavrteti in naprej in nazaj.

Bravo Simon

hvala, li!

a ne pričakuj prehitrega konca,

morda bo še kdo kaj dodal!

hvale vsem, da ste se ukvarjali z mano! ...

Simon, odločil sem se, da vse svoje komentarje pobrišem.

Mislim, da vsi moji dobronamerni komentarji ne odtehtajo teže enega samega mojega morda neprimernega stavka.

Sprejmi to z razumevanjem. Hvala!

Jošt Š.

hvala, Jošt,

naredi, kar te je volja!

tvoje sugeriranje je vredno,

četudi sem se držal zase,

si znal oplemenititi pogovor!

zagotovo sem se kaj naučil ...

Simon

pi, tebi pa hvala, da si

začela :)

če dovolite, še kratek (pri)mislek ... ;)

Veliki pok = orgazem = Aum = prva Beseda = zvok = glasba = mati = otrok ... sem jaz  - utrujen, mogočen, majhen, grešen, ustvarjalen, pesniški

(Mislim, torej sem. Mislimo, torej smo.)

Po moje - ideje odlično izpeljane v Eno :)

lp, Senca

Pa še moje razmišljanje o simonovi pesmi.

Pesem mi že z naslovom vzbudi radovednost, v katero smer bo odpotovala. »Kaj je ustvarilo vesolje?«  Kako običajno je sploh to vprašanje v zapisih, ki jih najdemo  na spletu.

»Kaj je ustvarilo vesolje« - 212 zadetkov

»Kdo je ustvaril vesolje« - 12.500 zadetkov

Razmerje je 1 : 60.

V angleško zapisanih spletnih besedilih:

»What created the Universe« - 45.000

»Who created the Universe« - 346.000

Razmerje je 1 : 8.

Po zadetkih sodeč smo Slovenci bolj vajeni razmišljanja o tem, KDO je ustvaril vesolje.

Drugo opažanje zadeva slovnično strukturo: »Kaj je ustvarilo vesolje?« Zaradi srednjega spola vprašalnice kaj in samostalnika vesolje ter prekrivanja sklonov v prvem in četrtem sklonu naslov pesmi odpira dve interpretaciji:

(Kdo ali) kaj je ustvarilo vesolje?

in

(Koga ali) kaj je ustvarilo vesolje?

Do zadnje vrstice v Simonovi pesmi (slovnično) ni jasno, kateri odnos  je mišljen. Šele vrstica »morda ga je ustvaril jaz ...« razjasni, da je vesolje mišljeno kot »predmet« ali »objekt«, ki ga je ustvaril nek »osebek« ali "subjekt".

Pesem bi lahko do zadnjega verza vzdržala to negotovost ali  dvom glede subjektnosti in objektnosti vesolja:

 kaj je ustvarilo vesolje?

pesem matere, ki jo zarodek sliši

zvok in krč orgazma pred tem

veliki pok, misel umetnosti

morda jaz ...

 Skepsa je poudarjena tudi z verjetnostnim členkom »morda« in tropičjem.

Težko pa bi rekla, da se iz besedila (ne iz komentarjev in zunajbesedilnih osebnih prepričanj) izlušči želeno sporočilo, da je prapočelo vesolja zvok.  

Ubeseditev napeljuje, da od prvega do zadnjega verza potujemo proti glavnemu odgovoru. Retrogradno potovanje je nakazano v drugem verzu s časovno umestitvijo »zvoka in krča orgazma« pred »pesem matere, ki jo zarodek sliši«:

pesem matere, ki jo zarodek sliši

zvok in krč orgazma pred tem

 »Pred tem« nakazuje, da z vsakim verzom sestopamo do globljega izvora.  Če bi brisal »pred tem«, bi bilo vsako vrstico laže razumeti kot enakovredno opcijo, vseeno pa še ne bi privedla do ugotovitve, da je pravi odgovor v zvoku. Je ena od opcij. Zvočnost pesmi se skozi pesem preoblikuje takole: 1. pesem matere  - 2. zvok (orgazma?) – 3. veliki pok. Potem pa prideta na vrsto še »misel« in »jaz«.  Meni se zadnji dve fazi 'slišita' kot sestopanje v tišino. Kaj vem, morda "zvok tišine".  Morda drhtenje dvoma ...

LpJupiter.