Moj kaos ali življenje po koščkih

Utapljam se v ulicah sveta.

Tenka sled leti v nebo.

Ni me v ječi spomina.

Pometla sem vodnjake

s trgov in ulic sveta.

Nič ni ostalo.

Samo večno spoznanje

minljivosti ustvarjenega.

Nič več me ne preseneča,

kajti vse ničevnosti

niso nič v primerjavi

z potmi mojega uma,

ki išče vedno nove oprimke,

za izhod iz kaosa poiskusov.

V nenehnem boju

se vse blatne poti združijo

v obilje sočutja do najmanjšega

in najbolj zgrešenega idealizma.

Sivina odgrne mojo barvo

in mraz nariše ledene rože.

Kot okostnjak polna upanja

še vedno blodim po iluzijah

in v upanju čakam

na občutek,

da sem živela in ljubila.

V koščkih bolečin

čakam tvojega objema.

Nič - kar nisem

prikličem v obstoj.

Učim se vrteti čas

v kroge večnosti.

Med prsti pa polzi življenje

kot puščavski pesek.

madali

Jupiter! Silvana Orel Kos

Poslano:
02. 08. 2014 ob 10:10

V pesmi izstopata verza

Učim se vrteti čas

v kroge večnosti.

Pesem je zgrajena iz (simbolnih) podob fizičnega sveta in tvojih razmišljanj in občutij, ki razlagajo pomen podob. Menim, da bi sporočilo izpostavljenih verzov še bolj zadelo, če bi spregovorile predvsem podobe. Sama zase veš, kaj ob pesmi občutiš, bralcem pa prepustiš, da se jih podobe dotaknejo glede na lastno doživljanje.

Npr. v zadnjih verzih lahko izpustiš "življenje kot", saj deluje kot klišejska razlaga:

Med prsti pa polzi življenje

kot puščavski pesek.

Lp,

Jupiter!


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

madali
Napisal/a: madali

Pesmi

  • 31. 07. 2014 ob 19:37
  • Prebrano 644 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 266.82
  • Število ocen: 7

Zastavica