Nikoli dovolj dobro?

zbiram  trenutke
zadovoljstva po opravljenem delu
takrat se skozme razliva toplina
in za hip pozabim

na boje brez ustreznega orodja
na dolge poti čez puščave
na razbolele ude in utrujenost
na blodenje po labirintih
na molk in tesnobo

na koncu je vedno zid
ali nerazrešljivo vprašanje

zbirka trenutkov pa je vedno večja
skrivam jo nekje na dnu
pod skorjo spečega vulkana

modricvet

Ana Porenta

urednica

Poslano:
02. 08. 2014 ob 15:51

Všeč mi je ta samopreizpraševalna pesem. Morda bi odstranila ta del:

...

na koncu je vedno zid
ali nerazrešljivo vprašanje
ki pride iz ust nenasitne zveri
nikoli ne bo dovolj dobro


zbirka pa je vedno večja  (morda zbirka česa?, da se vrneš na izhodišče)

Kaj meniš?

Lp, Ana


Zastavica

modricvet

Poslano:
02. 08. 2014 ob 21:39

Hvala, Ana.

Sem poslušala tvoj nasvet. Ker pa sem sprva izhajala iz tega, kar je sedaj zbrisano, sem morala spremeniti naslov, ker samo beseda "Nikoli" morda zmede bralca.

Če je potrebno ponoviti, kar je nakazano na začetku (zbiram trenutke ...), da bralec ne izgubi rdeče niti, sem to ponovila.

LP, mcv

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
03. 08. 2014 ob 22:28

Melanholična pesem o notranjih bojih, ki spremljajo življenje in vse, kar prinaša. Naslov - vprašanje, ki je dostikrat notranji  odgovor, človeka včasih potiska naprej, včasih pa ga razoroži in zaustavlja. Ni rešitve, le vprašanje, kdaj bo tisti vulkan izbruhnil ... Čestitke,

Ana

Zastavica

modricvet

Poslano:
03. 08. 2014 ob 23:24

Hvala, Ana!

LP, mcv

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

modricvet
Napisal/a: modricvet

Pesmi

  • 31. 07. 2014 ob 20:30
  • Prebrano 819 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 665.67
  • Število ocen: 20

Zastavica