Nemoč

Valovito zeleneča pokrajina,

z vso jasnostjo neba,

čez in čez je obsijana,

z metulji mojega srca

dež , golota, vse izgine,

borovcev red vonljivo zaječi,

v daljavi še drhtenje,

od sozvočij vse dehti

vas zavije se v tihoto,

rojeva črna se golota,

ni več senc in ne luči,

rodi se večnost in strahota

se bliska , prasketa , šumi,

iz groma težkega izdiha,

rodi se bruh ledenega pekla,

umre vse upanje navdiha

pokrajina izžrta do kosti,

pojavijo se sence in luči,

sijajoča bolečina se prikaže,

kako je človek brez moči

ironman