Nekaj o meni
Dragonja
Temna siva burja hladno piha ,
po kamniti poti , ki vijugasto pelja ,
po robu gozda in vseskozi niha ,
v daljavi slišati je glas voda
Ko se ti bližam ,omami me tvoj glas voda ,
ki z oblaki v simbiozo se pretaka ,
ta glas le mirna reka v sebi ima ,
tihote te božanske nima reka vsaka
Oddahnem tu se poten ,strt, ubog ,
v tebi nežno pa valovi vro ,
namočim par utrujenih si nog,
dovolim nežno ti ohlajati telo
Tu na tvojem bregu se počutim srečno ,
ko zajamem te v roko zase,
napolniš z mirnostjo me ti za večno,
saj me kot plima vsrkaš vase
Ti lepota rečna moja mila ,
ki jo kažeš včasih tudi sred noči
ne daj , da mirnost bi te kdaj minila,
udari znova vedno ti svoj val strasti
Včasih se zazdiš mi ti naduta ,
nedostopna kakor trnjev cvet,
kot da z biseri bila ti posuta ,
in oklepal bi te zase večni led
Ti ne zaveš se včasih svojih tal ,
lepoto večje videl ni veliki svet ,
v tebi mirnost in lepoto je zaznal ,
saj te obdaja vendar trnjev cvet
Ko v tebi sem zazrl svoje oči ,
bila z odsevom si spokojno mila ,
si v nedrih si se zatemnila ti ,
kot da bi midva večno se ločila
Bregovi tvoji nagovarjajo se v rdeče ,
grmi tvoji kar po vrsti vsi cveto ,
ob tebi vse ponuja se dehteče ,
naj vse to v moje vpije se telo
Oj , reka lepa moja očarljiva ,
naj valovi večno ti zvene
nikdar ne bodi ti lažniva ,
saj ljubijo te vendar vsi ljudje