
V mojem rojstnem mestu
je toliko spominov,
sramežljivih otroških poljubov,
preslišanih starševskih nasvetov,
ostankov lubenic pri sosedovi živi meji,
neujetih žog,
rdečih oblin večernega Pohorja,
očitajočih pogledov polne lune,
prvega maka v očeh,
pozabljenih zvokov moje flavte,
tamburic mojega dedka,
vonja mojega psa v vetru,
sledi mojih mrtvih,
grobov zaljubljenosti,
toliko nezakopanih strahov,
toliko iztuljenega,
toliko neizrečenega,
toliko ljubezni,
toliko mene,
da se ne morem več
vrniti vanj.
Pozdravljena, Sara, všeč mi je ta iskrena pesem o kraju. Morda bi razmislila v tem delu, če res potrebuješ vse "moje":
pozabljenih zvokov moje flavte,
tamburic mojega dedka, (dedkovih tamburic)
vonja mojega psa v vetru,
sledi mojih mrtvih,
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Sara Špelec (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!