skozi roso jutranjih trav
kreneš zadihan
tristo metrov više ni veliko
da stopala prisloniš k trdnosti
stoletnih tal
je privid
ali pega v kamnu
je izsušeno oko
v naslonu na večnost
je kameni odlitek
pogreznjen v čas
je naš ali njihov vojak
položen v konglomerat vojnih grozot
v lego telesa v telesu kamna
ali je vse le opomin
na nekogaršnje oči
Poslano:
29. 06. 2014 ob 20:35
Spremenjeno:
29. 06. 2014 ob 20:43
tri sto --> tristo
pri zadnjem verzu pa bi jaz raje dal:
ali je vse le opomin
na oči nekoga?
možno bi bilo tudi: uporaba novotvorjenke na nekogaršnje oči, o kateri smo že diskutirali pri tej objavi:
http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/95781/mesto_na_gricu#komentar133935
:)
lp, shadyyy
Hvala za opombo in namig, shadyyy, bom popravila.
Lep in bogato pesniški večer
Andrejka
Ni za kaj Andrejka, enako želim tudi tebi :)
lp
Pesem je nastala ob pogledu na podobo obraza v kamnu na gorskih poteh nad Soriško planino. Žal ne znam prilepiti slike.
A
urednica
Poslano:
01. 07. 2014 ob 18:30
Spremenjeno:
02. 07. 2014 ob 21:14
Super rešitev, Shaddy, Andrejka, pesem odlikuje prefinjen in natančen opis podobe v kamnu, še posebej lepo se pesem izteče in deluje kot nevsiljiv opomin in kot klic k pacifizmu. Čestitke,
Ana
O, hvala za podčrtanko.
In lep dan še naprej
A
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!