Neba še ni pregovoril oblak;

ker v mestni luči se ne vidi zvezd,

me samo pes budi, ker hoče jest,

in ležem predse, kot namišljen, nag;

brez cigaret in časa, brez luči,

brez črt prostora in glasu tišine,

z zaprtimi očmi strmim v kotline

vek in nanje tiskam tebe iz oči;

kot puberteta je raztrgala

otroške sanje, param oblačila

z tvojih ram, da noč bi prej minila

in kradem ti kot bil krvi pijan bi;

v taktih nepoznane govorice

na ustih mi gorijo tvoji jambi.

log