To noč sem vstajal
Temni gozdovi brez oči

So vabili in se ozirali

Občasno želijo da jim skrivaj

Prižgem svečo v zlatih laseh

V tujih rokah je drhtel plamen
Ko sem plul po notranjem morju

Nekdo je potiho in dolgo pripovedoval o objemih
Ki se niso zgodili v oddaljenih
Spalnicah za hišo

Morda je zašumel le val

v podnožju skal pa so črne ciprese
zletele v nebo z zasenčenimi obrazi

To noč sem vstajal
Tolklo je po vratih

Mar so neznani prsti odkrili odtise
Stopal zjutraj ko sem še spal

Skrivnost je  mi mežikajoč prišepne

Vrtni palček in se obrne utrujen
Od nepremičnosti

Okamnel in bled
Skoraj neprepoznaven
Kot da bi ne bil več iz bračkega kamna

Jure Drljepan (JUR)