ORIGINAL:

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/12142/depresija 

Hvaaalaaaa! Prijetno sem presenečena :-)). Žal, angleščina je zame španska vas, verjamem pa mojemu sinčku, ki pravi da je prevod fantastičen ... in ja, zelo lepo zveni v angleščini - že dvakrat mi je prebral ;-)).

Hvala, shadyyy!

lp, breza

Zdravo breza, najlepša hvala za lep komentar, zelo me veseli, da ti je prevod všeč! :)

 

Lp, shadyyy

shadyyy, res lepo napreduješ v prevajanju :) Prevod se dobro bere, imam pa nekaj vprašanj, večinoma interpretacijskih, na katera bi lahko odgovorila tudi Breza.

There are days, when
the an innocent tickle

of the blossoming meadow
reduces me to the unreasonable tears

nedolžno žgečkanje cvetočih trav - blossoming meadow

"cvetoče trave" si prevedel, ko ti bi bile metonimičen izraz za "cvetoči travnik". V navezavi nedolžnega žgečkanja cvetočih trav in solza berem, da so solze nekakšna alergena reakcija ali pač fiziološki odziv na neobvladljiv smeh. Žgečkanje z bilkami cvetočih trav. Cvetoča Breza lahko usmeri prevajalca v ustrezno smer:)

reduce sb to tears -  spraviti koga v jok (zaradi žalitev ipd.) Žgečkanju ne bi pripisala tako negativne konotacije. Raje nevtralnejša glagola: bring sb to (adj) tears, make sb cry (in a particular way)

and when I am impatient
to the gestation of the grape sky,  do zorenja grozdnega neba

tukaj vidim precejšnjo povezavo med "zoreti" in "grozdje", bolj kot zorenje (zarodka).

I think/believe,
the earth doesn't want me
at the home table.

The fogs wall me up.
I fall silent. I stiffen.
My ignorant death asks me

where, which trees,
which branch do the
deaf and speech-disabled birds nest on.

Hmm, si tu namerno politično korekten? Menim, da izraz "gluhonem" v kontekstu ptic nima namena sprožanja občutljivih vsebin, ki bi jih bilo treba reševati s politično korektnim izrazom. Prim.:

Usage Note: In reference to people who are unable to speak, mute and deaf-mute are now often considered objectionable. The offense is due not only to the bluntness of these terms but also to the implication that a person who is incapable of oral speech is necessarily deprived of the use of language. In fact, many deaf people today communicate naturally and fully through the use of a sign language such as ASL, and no one who has witnessed such a conversation would ever think to call the participants mute.

http://www.thefreedictionary.com/mute

I listen up.
I look up.
Nothing.

There's ? Only wind tightening

the colourless strings

of the sensitive lyres

over the grey wall of the day.
I touch them

quietly and slowly
with my eyelashes

that ooze/oozing? still warm paint
from the tube of my veins.

Dobro:) LPJ!

Zdravo, Jupiter,

Hvala, ker si si ponovno vzela čas in podrobno analizirala prevod. Mislim, da bi na nekatera vprašanja lahko breza odgovorila lažje kot jaz. Bom pa popravil, kar si predlagala. Pri zorenju pa nisem bil prepričan, kaj je primernejše, mogoče ripening?

Lp

<!--[if gte mso 9]><xml> Normal 0 21 false false false SL X-NONE X-NONE MicrosoftInternetExplorer4 </xml><![endif]-->

Hvala, Jupiter, za poglobljeno analiziranje prevoda. Kot sem že rekla, zame je angleščina španska vas, skratka nimam pojma, vem le, da lepo zveni :-))!

Zdaj pa sta me spravila v zadrego, namreč, kako naj razložim občutek, ko ti na jok gre, pa ne veš zakaj, ko pa je okrog tebe vse lepo in nedolžno iritirajoče (kot žgečkanje cvetočih trav); ko nad tabo v grozdih visijo temni oblaki, veš pa, da (še) niso dovolj zreli:  ne za dež (ki oplaja, karkoli že) in ne za sonce (razjasnitev, česarkoli že).  Težko, a ne? Saj, vsaj to je razumljivo ;-)) .

Menim, da je vsak prevod nova pesem, ki  podobna lastnemu odrazu zaživi v in ob prevajalcu, zato ne bi rada silila prevajalca, da vidi, kar vidim in čuti, kar čutim. Spoštujem in dovoljujem svobodo lastnega podoživljanja. Če prevajalec lahko smiselno utemelji besede, ki jih uporablja pri prevodu, skladno svojemu lastnemu čutenju in ob tem obdrži bistvene elemente ter sporočilnost samega izvirnika, menim, da je prevod uspešen. 

Ne vem, mogoče se čudno sliši, toda preprosto zastopam stališče, da ni pomembno kaj je avtor kateregakoli literarnega dela imel v mislih, ko je pisal določeno besedilo, bolj pomembna se mi zdijo naša pristna občutja, ki se v nas samih rojevajo ob branju ali prevajanju.  Tudi sama se zanašam na lastno čutenje besedila, ki ga prevajam. Pazim le, da se preveč ne oddaljim od izvirnika ter da pesem kot celota funkcionira tudi v jeziku v kateri jo prevajam.

Lepo vaju pozdravljam in še enkrat hvala, z veliko začetnico!

<!--[if gte mso 9]><xml> </xml><![endif]--><!--[if gte mso 10]> <style> /* Style Definitions */ table.MsoNormalTable {mso-style-name:"Navadna tabela"; mso-tstyle-rowband-size:0; mso-tstyle-colband-size:0; mso-style-noshow:yes; mso-style-priority:99; mso-style-qformat:yes; mso-style-parent:""; mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt; mso-para-margin-top:0cm; mso-para-margin-right:0cm; mso-para-margin-bottom:10.0pt; mso-para-margin-left:0cm; line-height:115%; mso-pagination:widow-orphan; font-size:11.0pt; font-family:"Calibri","sans-serif"; mso-ascii-font-family:Calibri; mso-ascii-theme-font:minor-latin; mso-fareast-font-family:"Times New Roman"; mso-fareast-theme-font:minor-fareast; mso-hansi-font-family:Calibri; mso-hansi-theme-font:minor-latin;} </style> <!--[endif]-->

Če želimo ali ne, se v prevodu vidi odtis prevajalčeve interpretacije, duh časa, v katerem živi. In v prevajalskem zanosu pravimo, da izvirnik zaživi šele s prevodom, kar pa je treba razumeti širše: prevod je eno od konkretiziranih branj ali interpretacij. Izvirnik se zgodi ali rodi, ko ga bralec ugleda in prebere. Vsak od nas, ki prebere pesem, jo po svoje doživi - bralec-prevajalec pa te doživljaje zapiše, in to celo v drugem jeziku.

Kot sem verjetno že kje zapisala, sama nerada prevajam svoje pesmi - kar povem, povem v izbranem jeziku. V prevodu bi idejo izvirne pesmi mogoče drugače ubesedila - ker čutim, da bi mi drug jezik dajal  možnosti, da to izrazim tudi s povsem drugačno, pravzaprav novo pesmijo. Ko pa prevajam dela drugih avtorjev, bi rada, da se čim bolj približam avtorjevemu sporočilu skozi njegovo ubeseditev. V prevodu bodo tako in tako ostali tudi moji sledovi.

Odmike od prevoda zagovarjamo z ekvivalenco učinka na bralca - torej izvirni občutek je enak občutku, izraženem v tujem jeziku. Tak premik od izvirne strukture prevodoslovec Eugune A. Nida  (1964) poimenuje "dinamična ekvivalenca".  Eden najbolj razvpitih primerov dinamične ekvivalence je njegov predlog za prevod krščanskega pojma "jagnje Božje" v "tjulenj Božji", ko gre za prevod za potrebe "Eskimov", češ da "Eskimi" zaradi kulturnih razlik pojma nedolžnosti sicer ne bi mogli dojeti ... To je podcenjevanje intelektualnih sposobnosti ciljnega bralca - če pa ne, je ideološka manipulacija ali  vsaj misijonarska dejavnost (ki se želi infilitrirati v izvirni pogled na stvarjenje, stvarstvo in stvarnost). Nič drugače od socialističnih časov, ko so Boga v prevodih za otroke prevajali kot "zvezdice" ipd.  Nadaljnji primer možne religiozne akulturacije navaja prevodoslovec Prunč (2002). Kruh v verzu "Daj nam danes naš vsakdanji kruh" naj bi bil v kulturah z drugačnim načinom prehranjevanja preveden kot "riž" ... In vendar se sprašujem, ali bi tudi v drugih kulturah tako (razvajeno?) zahtevali "daj nam danes naš vsakdanji ..." V prevodu te in takšne moltive ne gre samo za peščico riža.

Torej, shadyyy, sam se odloči, kako boš v tujem jeziku interpretiral brezino pesem. Pristop, za katerega se boš odločil, je dobro znati zagovarjati. Ob nekem drugem prevajalskem trenutku pa boš mogoče čutil, da bi bil primernejši drugačen pristop. LPJ.