Zamolčana
Tudi ta noč je nezvesta.
Mehki robovi šumijo,
ko zdrsneš
iz nabranih tkanin.
Na bakrene podstavke
odlagaš koralde
in kozarec sebe,
pomešan z akrilom.
Lahko bi naslikal strast
osvetljenih teles,
nebo v tvojih očeh
in košček lune,
ki je tonila
proti hladnemu jutru.
Proti jutru,
ki je obviselo,
polno razpadlih veličin
in praznih prostorov.
Obljubim, da oceno za pesem ne bom spreminjala (le-ta je bila 5). Kdaj se moramo zanesti na prvi vtis, sveda če je ta dovoljen močen. Mislim da je moj komentar več kot zgovoren.
l.p. Ida Oz
Ida, hvala za lep komentar in oceno!
Lep dan ti želim,
Essentia :)
Poslano:
06. 02. 2014 ob 11:45
Spremenjeno:
10. 02. 2014 ob 07:13
tudi meni je pesem zelo všeč
hvala Branka...
lp :)
Poslano:
06. 02. 2014 ob 14:07
Spremenjeno:
06. 02. 2014 ob 14:26
Spet krasna, kot sem že navajena, ko te berem.
LP Neni
Hvala Neni,
tudi jaz rada berem tvoje pesmi...
lp
Kot bi zamolčanost našla drugačne struge izrazja. Zelo se me je dotaknila.
Mene zmotijo samo večne koralde, (bi večne kar prečrtala). In zadnji verz, ki povzema vsebino, se ti zdi potreben?
Lp, Ana
Ana, se strinjam. Popravljam.
lp, Essentia
urednica
Poslano:
08. 02. 2014 ob 22:42
Spremenjeno:
10. 02. 2014 ob 21:22
Pesem, ki po eni strani priklicuje akt slikanja, po drugi pa neuslišana pričakovanja in praznino, ki jo prinašajo. Povedano z besedami, ki posrkajo bralca, tudi v premišljevanja o zamolčanosti v sebi.
Čestitke,
Ana
Ana, hvala...
lp, Essentia
Poslano:
10. 02. 2014 ob 20:18
Spremenjeno:
10. 02. 2014 ob 20:42
Super lepa.
lp, Lizika
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia
- 05. 02. 2014 ob 23:11
- Prebrano 1088 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 633.26
- Število ocen: 21