
nič ena
šest in osem ali tri
ali morda sedem, dva ali pet,
tri, štiri ne sedem?
dva
vsaj lahko bi bilo dva
komot bi bilo dva
če ne bi bil
eden = nič
z rdečim vinom
polit prtič
na hrbtu pa rožice
rokopis
nič ena
šest in osem ali tri
ali morda sedem, dva ali pet,
tri, štiri ne sedem?
dva
vsaj lahko bi bilo dva
komot bi bilo dva
edina številka
ki ji ne vem imena
pa jo poznam
o, tako! kot severni stečaj
ob štirih zjutraj
na tropski plaži
Finlandije
A brez krčmarice?
Hm, lotonavdih ali prispevek k vivisekciji VoYničevega rokopisa.
Tudi če se ne izide, vsaj teče s tečajev :)
Lep dan,
u.p.&!
Yo,
brez krmarčnice, se ne izide.
Ti dam prav, iPhon generacije niso pisale številk na listke, zdaj to teče prek tvitoscene. Pa GuglGlass komaj čakam.
Pravzaprav računam nanj :)
"nič ena
šest in osem ali tri
ali morda sedem, dva ali pet,
tri, štiri ne sedem?
dva
vsaj lahko bi bilo dva
komot bi bilo dva"
Hehe, Y, mislim, da vem, kaj je ta "račun". Tako zgleda zapis mojega pregleda pri okulistu, ko mi za guglglas išče ustrezno dioptrijo. Včasih že v prvo zadenem kakšno vrednost.
Kaj pa namesto guglglasa (estetsko) manj invaziven guglens pa guglbrejnčips, kako kaj kaže na tvojem zaslonjaču ...
Jupi,
Ne vem kaj naj zdaj točno. Abstraktno mi je vse jasno, guglčips in lens in vse, ampak .. sem še 1x preračunal po drugi metodi in dobim isto. Vsaj tako smo to delali pri tehnični vzgoji.
Ampak resno, brez heca, čisto diretnkno : a se premalo razume, o čem je govora, ali je pač ideja preveč banalna in/ali stereotipna? Ker ni prave distance. Spejs šatl je v pokoju, gor vozi samo Ruski Sojuz, za moj hrbet prenaporen.
zato bi kar po žici vprašal, kaj ti vidiš gor iz orbite?
Haj ho, Y.
YoY,
čeprav sem zadnje čase bolj retro, ti vseeno tudi jaz direkt povem: ne razumem tvojega računa oz. občutek imam, da se mi ne izide. Preračunavam, preračunavam, držim se levo, držim se resno. Nič. Pametnega. Mi ne pade v (vacu)um. Hermes je kljub nekakšni gps aplikaciji zataval, se znašel pred/za plankami. Ampak mogoče sem osamljen primer in bi bilo zanimivo slišati, ali se je druge pesem bolj prijela.
So besede preredko ali pregosto posejane, da jih ne znam videti povezanih v sistemu ali pa ne gledam iz pravega kota. Mogoče imam premalo splošnega vedenja o vsebini izstavljenega »računa«. Iz moje orbite se pesem vidi zagonetno in bolj kot račun ali enačba je zame enigma. Bere se mi kot TAP Think-Aloud Protocol, jaz pa naj po zapisanem protokolu ugotovim, v zvezi s čim je bil izpeljan račun oz. eksperiment.
Vidim lirskega subjekta, ki, tako kot jaz v vlogi bralke, ni prepričan o stanju stvari. Ki se mu zdi, da nekaj ve, pozna, ne najde pa prave besede (ki kroži nekje v sistemu). Če se potrudim, vidim osebka, ki se mu ni izšel romantičen večer. Ki je pogledal pregloboko v kozarec ali pa ga je pozavgala flaša, zdaj pa skozi motnjavo stekla opazuje (svet okoli) sebe.
Torej počutim se kot preučevalci Vojničevega rokopisa (ko že
omenjaš v pesmi rožce in rokopis): malce neprijeten občutek je, ker se ne ve, ali
gre za potegavščino, premeteno šifrirano sporočilo, izdelek neptunske
osebnosti, nekakšen gesamtkunstwerk, srednjeveški klatežki vodnik po Univerzumu
ali Opus magnum. Hm, bi kdo pokril ta račun?
Na zdravje,
Jupi
Ok,
stvar je brutalno preprosta, ampak očitno neprijazna do bralca.
Na prtičku je bila napisana telefonska številka, ki se je polita z vinom (med slastno večejo) tako znašla v istem položaju kot Vojničev rokopis. Naš junak je vse to kubistično doživel in sam na plaži zalil z litrom Finlandije. Pogosta in pozabljena zgodba preteklega tisočletja brez ajfonov.
Halo, Y, nisi mogel počakati, da bi se še kdo oglasil in ugibal pravilni odgovor? :)))
Zanimiva zgodbica, ampak meni je jasna šele zdaj, ko si jo razodel. In vendar me tudi po razlagi še vedno bega npr. tole mesto:
če ne bi bil
eden = nič
Bi v pesem vključil kakšen element, ki bi mičkeno bolj nakazal želeno interpretacijo? Npr. v zadnji kitici - zame - še celo bolj zapleteš/zakriptaš morebitno razumevanje sporočila na servieti:
edina številka
ki ji ne vem imena
pa jo poznam
o, tako! kot severni stečaj
Zame je dogodek preveč kubistično predstavljen - v svojo interpretacijo zajamem le nekaj konkretnih elementov, zgrešim pa (h)aha-trenutek.
Mogoče pa drugi bralci dogodek v pesmi dojamejo v želeni interpretaciji.
No, ko sva že pri interpretacijah, te vabim, da prebereš mojo pesem
http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/90873/pricakovan
in napišeš, kakšen "dogodek" vidiš v njej. Jupi
Morda bom malo predelal. Je pa to bil zgolj hipni odgovor na poskus preprostega kodiranja besedila, kjer naj bi ob dešifriranju subjekt doživljal notranji 'aha'.
Zadnje čase se ukvarjam z mislijo, ali je morda mogoče napisati pesem za Arduino mikrokontroler, ali pa za Gorenje hladilnik. Pa ne mislim v smislu sredstva za podajanje umetnosti človeku kot končnemu potrošniku temveč napravi sami.
Če smo samo komplicirani računalniki, potem je v neki manjši meri mogoče priklicati v zavest pametnega telefona tudi nekaj podobnega doživetju pesmi.
Kakšna je programska koda za mikrokrmilnik, ki ga popelje v poetično blagostanje? Je to mogoče? Bi mi kot opazovalci od zunaj sploh dojeli, da se pralni stroj ziblje v poetičnem transu?
Je Vojničev rokopis morda zbirka poezij? Za koga?
Se moderna poezija morda preveč zanaša na 'stranske učinke' pesmi v zameno za zabrisano 'klasično' vsebino (liriko, realizem, moraliteto, zgodbo..) ?
Ali mora pesem biti Rorschah-test? Bralec, ki prodira do zgodbe tele moje pesmi je v natanko enakem položaju kot sem bil jaz, ko sem razbiral telefonsko številko izgubljene priložnosti na politem prtičku.
Morda pa se 'umetnost' zgodi v medprostoru med nama? Obema ostane le kubistično žvečenje Finlandije ob valovanju neuravnoteženega računa.
Ob vsakem izmed 158-tih branj te pesmi se je morda namesto avtorja in bralca zabaval računalnik :)
Koliko zanimivih vprašanj. Kakšne možnosti imamo, da se posamični intepretaciji izideta kot račun. Lahko tudi "objekt" deluje kot subjekt z zavestjo, pa tega nismo sposobni zaznati. Je kvantna zavest mit ali nekaj, kar se dogaja. In če že je kvantna zavest, ali ima le-ta tudi ustvarjalni vzgib.
Sneži. Kakor koli pogledam, je zame Vojničev rokopis poesis.
Mogoče samo preveč sedimo za računalnikom in pričakujemo, da bo oživel kot kakšen Ostržek. :)
Računalniki. Če so že predvčerajšnjim etično vedenje avtonomnih strojev na bojišču modelirali s krivdo, bodo morda kmalu začeli za izbiro partnerjev za komunikacijski informacijski intercourse izmed preštevilne množice kandidatov objavljati pisna dokazila koliko časa in sredstev in skrbi so jim in jim še nameravajo posvetiti (ali pa zahteve za opravičila in pa dejanska opravičila, zakaj kasneje pričakovanj in obljub ne izpolnjujejo).
ŽivYo, Cybperboya.
"wolfram alpha":
http://www.wolframalpha.com/input/?i=Who+is+Pinocchio?
http://www.wolframalpha.com/input/?i=How+can+the+Blue+Fairy+make+a+robot+into+a+real+live+boy?
In še film, ob katerem sem v zadnjih desetih letih naredila največ koristi troslojni proizvodnji papirnatih robotkov, ups, robčkov :)
http://www.youtube.com/watch?v=mzsqulKTwO0
LPJ!
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Y
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!