Hoj, mucamaca,

fina pesem. Vidim, da preštihuješ tretji verz.

med prsti drobiš grude ilovice / mojih vrtov hrepenenj

Videla sem tudi prejšnjo verzijo, v kateri si namesto vrtov imela polja. Ki so mi bila kot podoba mogoče celo bolj všeč - glede na to, da imaš v tretji kitici "krik ujede visoko nad današnjim dnem". 

Problem (ali vsaj opazna značilnost) drugega in tretjega verza je nasičena samostalniška zveza, ki pomensko globino gradi s samimi rodilniki:

grude (ilovice (mojih vrtov (hrepenenj)))

LPJ!

Ojla Jupiter! Hvala za odziv in umesten komentar. 

Razmišljam, da bi šla v varianto:

skozi besedo iztekam vate
ki med prsti drobiš grude ilovice
na mojih poljih hrepenenj

še vedno je tu spremljevalec mojih poti
neskončni ples senc brez pravih obrazov

krik ujede visoko nad današnjim dnem
nariše privid
stegna moškega ki se me je dotaknil

Se mi zdi bolj čisto in brez kopičenja 2. sklona. Kaj meniš?

Ja, ttako je boljše :)

Hvala, Jupiter! Lep dan še naprej :).

Včasih preberem pesem s podobami in nakazanim dogajanjem, o katerem ne razmišljam. Dotakne se me in gre naprej do naslednjega bralca. Čestitam,

Jupiter!