v puščavi sem srečal žabo z nahrbtnikom
čudeži! čudeži se dogajajo, sem vzklikal
nihče mi ni verjel, pa kaj zato, če ne bom kandidiral za svetnika
raje sem norec
norcev ljudje ne pomerjajo vedno znova in znova
z vedno istimi ploščatimi shemami, posmeha pa se vsak navadi
če je pričakovan
drug od drugega smo okuženi s čvekanjem, sem jim govoril
pišem pa lahko le, ko sem prehlajen
če bi proti njim zakotalil tisočero solz, mi prav tako ne bi verjeli
ker takrat pa postanem mutast
ko jim dopovedujem, da imam tako veliko trebuhov
noge pa le ene, povezane s podzemnimi dvigali in hodniki
ni to nobeno čvekanje - le ohranjanje statusa cele kože
zahvaljujoč predvidljivemu posmehu. edino tako
si lahko zlezem v objem in zmasiram hrbet
poglejte tega čudaka izpred nakupovalnega središča
tako velikokrat je prehlajen, da je pozabil voziti kolo, pravijo
pravijo pravijo in za hip prenehajo s čvekanjem
takrat v trebuhu maček podre stol
in kuhinjske omarice odprejo hladne pipe
nič hudega!
že zdavnaj sem se navadil strmeti
v pedale
Poslano:
04. 01. 2014 ob 21:22
Spremenjeno:
05. 01. 2014 ob 01:36
Talitha, pa še rima se, a ni to prima :)
Poslano:
04. 01. 2014 ob 21:41
Spremenjeno:
05. 01. 2014 ob 01:35
Zanimivo, zlasti je fajn odpuljeno tole:
takrat v trebuhu maček podre stol
in kuhinjske omarice odprejo hladne pipe
P. S. Pedale, ne pedala. :)
Poslano:
04. 01. 2014 ob 22:55
Spremenjeno:
05. 01. 2014 ob 11:06
Poslano:
05. 01. 2014 ob 11:06
Spremenjeno:
05. 01. 2014 ob 13:47
odpuljeno je ja.
pesem je pa fantazija. - ne vem, zakaj jo vidim tako, če pogledam še s četrtim očesom? da vidim točno - kaj nalaga (ne kdo ali kaj)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Srečko Luštrek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!