Pesem berem kot prepesnitev in prenos Deklice z vžigalicami v naš čas. Že omemba denarne valute v drugem verzu in obveznega šolanja pove nekaj o časovnem preskoku, a deček ostaja še nekako vmes (napol živ napol mrtev?), npr. z omembo (lesene) koče, ki je topos pravljic iz 19. stoletja (nekateri sicer tudi danes živijo v lopah in vrtnih hiškah). Ker je zgodbi lahko slediti, sem na koncu pričakovala preobrat. Delna ponovitev verzov iz prve kiticie je vsekakor možnost, lahko pa bi tragiko takega otroštva še malo potencirala.

Nekaj sugestij za posamezna mesta v pesmi:

Lačen sem, zebe me, tukaj stojim,

"Tukaj" zveni prazno. Lahko ga sicer berem kot vrzel, ki jo mora bralec sam zapolniti, se začne spraševati, pa kje je vendar ta "tukaj" - na koncu izvemo, da je to v bližini grobov. In začnem razmišljati, a je ta otrok sploh živ ali je to samo še njegova raztrgana senca. Lahko pa uporabiš dva ali pet zlogov, da slikovitejše opišeš dečkovo stanje. Npr.:

Lačen sem, v strganem plašču stojim ... (recimo, da je to mamin plašč)
Lačen sem, strah me je, v mrazu stojim ...

voščim ti srečo in nič ne želim,

čudim samo se, tvoj plašč je prelep,

"In nič ne želim"  me ne prepriča, kajti deček želi, da bi gospa kupila svečo.

"čudim samo se" dečkova nevednost o njeni premožnosti me ne prepriča, ker v nadaljevanju deček pove, da se bogata gospa na vsak kraj pripelje z avtom. "Čudim samo se" lahko sicer berem kot ironično opazko, ampak deček mi ne deluje kot posebej ironično bitje, temveč samo primerja svoje razmere z življenjem bogate gospe.

V zadnjih dveh vrsticah bi pričakovala večji bralni pretres:

prosim te, kupi, ne pojdi še proč!
Strah me grobov je in skoraj bo noč.
Kupi poceni te sveče, gospa!
Evro je manjša, a večja je dva.

Npr.:

prosim te, kupi, ne pojdi še proč!
Strah me grobov je in skoraj bo noč.
Kupi življenje mi s svečo, gospa!
Evro je krajše, a daljše je dva.

Zanimiva prepesnitev, lahko bi ustvarila še nekaj podobnih.

Lp, Jupiter!

Jupiter, najlepša hvala za pomoč. Zdelo se mi je, da sem prezgodaj oddala, da bi lahko še kaj izboljšala. Tvoj predlog za konec je genialen, tudi ostalo sem nekoliko popravila.

Kar nekaj nas je ljudi, ki si težko predstavljamo revščino nekaterih naših ljudi, čeprav o tem beremo v časopisih in gledamo po TV. Eni so ostali brez službe, drugim je vzel dom ogenj ali poplava, tretjim bolezen preprečuje spodoben dohodek. V krizi ostajajo ljudje brez vsega, najbolj tragično pa je, ko vidimo, da nič krivi trpijo otroci. Socialni transferji pa se manjšajo in celo ukinjajo.

LP,

mcv

PRODAJALEC SVEČ

Aja, tisto "čudenje" je bilo mišljeno v smislu občudovanja, ker tako lepega plašča še ni videl. Kar seveda ne zdrži, saj je gotovo kdaj kje gledal izložbe.

LP, mcv

k dobremu stricu, ki zgoraj živi.
S sestro sva sama, edine luči
sveče so. V koči leseni prepih
hitro ugasne jih. V šolo vseglih

Matej, ne vem, zakaj komentiraš s svojo pesmijo, ki z mojo nima skoraj nič skupnega. Pri tvoji je samo komercialni vidik prodaje sveč (vsaj tako jo jaz dojemam) in nič socialnega. Razlika je tudi v formi / ne-formi.

LP, mcv

Okto, seveda bi se dalo spremeniti, samo trenutno nimam boljše rešitve. Beseda vseglih se mi zdi kar primerna - pogovorna, iz ust fantiča. Knjižna govorica ni ravno logična.

LP, mcv

sem mislil bolj na to

V koči leseni prepih
hitro ugasne jih. V šolo vseglih

Kaj meniš o tem:

S sestro sva sama, edine luči
sveče so, ki narediva si jih
iz voska zgorelih. V šolo vseglih

LP, mcv

Super baladna rimanka, mcv.  Se pa strinjam z oktom. Predlagam popravek tukajle, recimo tako:

...

k dobremu stricu, ki zgoraj živi.

te sveče so v koči, kjer je mrzlo,

v prepihu prekmalu ugasnejo.

...

LP, lidija

Lidija, hvala za pomoč!

Kaj pa tako:

Zame in sestro edine luči
v kolibi so sveče, ugasne prepih
hitro jih. V mrazu se vidi vsak dih.

(je boljši ritem)

LP, mcv

Bolj gladki dikciji (in tudi ritmu, se mi zdi) na ljubo predlagam:

v kolibi so sveče, a hitro prepih

jih ugasne. In v mrazu se vidi vsak dih.

Kerstin, tudi tebi hvala, ker si se pridružila s predlogom.

Ampak pri zadnjem verzu sta zdaj kar dva zloga več - večinoma jih je 10 z metriko:

- U U - U U - U U -

tukaj pa:

U U - U U - U U - U U -

LP, mcv

Ja, potem pa zamenjajmo

jih ugasne. In v ... >> ugasne jih. V mrazu ...

Jaz zlogov ne štejem vedno, priznam. Sledim pa ritmu. Tako imaš v nekaterih verzih tu celo cezuro. Tudi ne začneš vedno (večinoma pa) s poudarjenim zlogom. A ritem vendarle kar nekako "klapa".

Pri "hitro jih" pa kot da nekaj zmanjka, sape mogoče. :) Ritem se zažene v hítro. Jih pa je spet nepoudarjen zlog in potem je te povedi konec, zdi se, da nekako nasilno. V bistvu pa to povzroča izredno zaznamovan besedni red.

Tako bo bolje. Res je besedni red nenaravno deloval.

Hvala in lp

mcv

Lepo sodelovanje!:)))

LPJ!

Samo še začetnice je treba tu in tam popraviti skladno z ločili, pa je. :)

Če bi želeli pošlihtati še metrum - U U - U U - U U -:

Dobra gospa si, tvoj plašč je prelep,

toploto začutil še človek bi slep!

      čutil/videl/? toploto še človek bi slep!

      krznu/? se čudil še človek bi slep!

Za verza, za katera so v komentarjih že dobri predlogi, še tale, vendar se odmika od nazornosti prvotne slike (koča/prepih/sveče/ugasniti):

k dobremu stricu, ki zgoraj živi.
Zame in sestro edine luči
soj je plamena v voščeni obraz,
ko skozi reže zareže še mraz.

Hvala, Jupiter!

Zanimiv, že kar malce grozljiv predlog.

Ampak: luči - množina

soj je plamena - ednina

Zato bom (za sedaj) pustila prejšnjo sliko.

LP, mcv

(Ja, se strinjam glede opaženega v zvezi z mojim predlogom.)

Sicer pa menim, da pesem zasluži dve rdeči - črtici.  (Vse izrazitejše aktualnosti) vsebine smo se dotaknili že v predhodnih komentarjih. Pesem v formi prikazuje današnjo socialno bedo skozi oči majhnega dečka. Čestitam,

Jupiter!