včasih se čas ne giba

tu

    se misel cepi na podobe

Privijem se k tebi

in gledam,

iz katere smeri

bo najin obod

sekal piš melí.

Če sploh.

Morda res lebdiva

v kotanji črne,

v razcepu hipa,

preden na gladini

vzvalovi podoba.

In razmišljam,

kako pomenljiva bo črvina,

ki se bo upočasnjeno prislonila

k robu zvočnosti

    in naju bo zanesla

    na parabolični krožnik,

    kjer se pod obzorjem

    vse uvideno razvršča po parih.

    Rogovi prežvekovalcev.

    Šopi barjanskih trav. Telo.

    Gomolji idej. Mehkobe barvil.

    Povezani verzi. Zaznave.

    Odevalo s potiskom oči. Telo.

    Ptice z razmršenim

    perjem. Nenaden vlek.

    Prelet praoblik. Roke.

    Jezik. Dolga pot skozi sapnik.

Objemaš me. Toplo je.

drživa se

    za besedo

Jupiter! Silvana Orel Kos