Z glavo obrnjen proti zemlji,
ležim na travniku.
Hladna rosa boža mojo kožo in
jutranje sonce greje telo.
Črički drgnejo s krili.
V daljavi slišim traktor.
Sosedov pes drvi kraj mene in
z repom mlati travo.
Ozrem se proti nebu.
Milijon regratovih semen.
Primem te za roko in
jo nesem v usta.
Okušam jagode, ki
si jih nabirala pred pol ure.
Dvignem se nad tebe.
Z jezikom brišem roso s tvojih ustnic.
Vzdrhtiš.
Črički igrajo takt.
Traktor je utihnil.
Prebudi me hladen piš.
Pes se je podpisal na moj obraz.
Tišina se je naselila v dolini.
Sonce je že zdavnaj zašlo.
In ti z njim.
Dobra. Zgodba, ki nam na koncu razkrije tenko črto meje mer realnostjo in sanjami. Zgodba s podlago v osebni zgodovini. Preprosta in "domačijska". Pa da ne bi kdo te zadnje oznake vzel za slabo.
Čestitke. LP, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Egoist
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!