spet se senca s tabo poigrava
spet v oči ti leze mrzla reka
spet v zatilju sili v srd oseka
spet je v ledu žalostna zaznava
tista ki ti veke je zastrla
tista ki ji nisi v nedra segla
tista ki te v svojo smrt je vpregla
dolgo preden sama si umrla
to noč čaka da odpreš ji lino
to noč hoče tvoje mlečne roke
to noč riše črnkasto modrino
tebi krade smisel na obroke
tebi nudi mokro pajčevino
tebi krade stišane otroke
Poslano:
16. 12. 2013 ob 14:02
Spremenjeno:
16. 12. 2013 ob 14:02
Drugačna, implozivna domoljubna pesem, ki vleče vase s svojo temotno barvitostjo. Z ženskim lirskim subjektom, številnimi ženskimi vsebinami in nagovorjeno senco deluje baladno. Mati domovina, ki ni ravno razpoložena za rojevanje. Mogoče je to vzdušje zadnjega konca leta ali na sploh tega časa in družbe, ki čedalje več zahteva od posameznika.
Ritmična in
zvočna, lahko bi jo uglasbili in prepevali.
Čestitam,
Jupiter!
hvala, Jupi, za tale pogled. Mati mrzla domovina je zadnje čase bolj za balade, ja.
:)
Lp, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!