Spoznal sem te v času
ko so dnevi
pridobivali
tisto temačno barvo spodrsljaja

črke sem črkoval v besedo
kjer bi lahko tudi jaz obstal
kot kislina v limoninem soku
kot oseba iz zgodbe
ki ne oporeka
zakonom mehaničnega poleta
pa sva se oba znašla
hrbet ob hrbtu
na postajališču
proti ostareli luni

a potrebovala sva le obrat
za kakšnih stoosemdeset stopinj
okrog svoje osi
in zažig srebrne niti
ki ločuje brezupnost
od obnorelosti
z divjo lepoto
v tvojem prelepem očesu.

Jure Drljepan (JUR)